New Era Newspaper

New Era Epaper
Icon Collap
...
Home / Egandjo lyOmalusheno kOmikunda Otali Pewa oREDs

Egandjo lyOmalusheno kOmikunda Otali Pewa oREDs

2006-05-12  Staff Report 2

Egandjo lyOmalusheno kOmikunda Otali Pewa oREDs
"WINDHOEK - Oproholama yegandjo lyolusheno kiitopolwa yokomikunda, ndjoka ya talikwa ko yimwe yomiilalakanenwa yotango yEpangelo okuza pemanguluko, otashi vulika yi gandjwe miikaha yomahangano gokugandja omalusheno - Regional Electricity Distributors nefufupiko REDs okuthika pehulilo lyomvula ndjika. Ope na lela ompito kutya okuthika pehulilo lyomvula ndjika, Uuministeli wOomina nIikwankondo wu ka gandje oproholama ndjika koREDs, osho oshifo shika sha yakelwa ko. Nonando shika inashi tseyithwa natango pambelewa, omunambelewa omukuluntu mUuministeli wOomina, ngoka ina hala edhina lye li pite moshifo ota ti oonkundathana odhi li metifa pokati koElectricity Supply Industry (ESI) nuuministeli mboka shi nasha nonakuyiwa yosikema ndjika. Pauyelele wonambelewa nguka, oREDs oya tamekele okulonga omimvo dhontumba dha pita, na kayi na oonkondo natango dha gwana okuyakula iitopolwa yilwe kaa yi shi moka tayi yakula ngashingeyi. Egandjo enene lyolusheno moNamibia olya ningilwe okuza koSouth Africa pomimvo 1960 oshowo kuyele momimvo 1980, ihe olusheno olwa kala ashike momahala ngoka ga simana paipindi. Oondoolopa nomalukanda ngoka gomiitopolwa yokomikunda nenge omahala gaayehe inaga kala haga mono olusheno pethimbo ndyoka. Ihe konima yemanguluko momumvo 1990, Uuministeli wOomina nIikwankondo pamwe noNamPower oya tula miilonga oproholoma yegandjo lyolusheno kiitopolwa yokomikunda, nelalakano okupendula po uuhupilo nonkalathano yiigwana yokuushayi. Kakele, omunambelewa omukuluntu goCENORED, Appolus Mburumba ngoka ehangano lyawo ndika lya tamekele okuya miilonga muKotoba omvula ya za ko, ota ti ye ke na uuyelele wi ihwapo kushoka tashi ka ningwa po kombinga yegandjopo lyosikema ndjoka. Ihe ota ti ngele oREDs oya kutha ko oshinakugwanithwa shoproholama yegandjo lyolusheno kiitopolwa yokomikunda, oshinima shishi okutaambiwa ko nomaako agehe. Nelimbililo eshona kombinga yomuthika gwehandjaganeko lyomalusheno, ota ti okwa tegelelwa kutya ngele egandjo lyoproholama ndjika olya ningwa, nena oREDs oyi na okuyambidhidhwa noshimaliwa opo omayakulo golusheno ga vule okwaandjaganekwa miitopolwa yomokati komikunda moshilongo. Epangelo ohali gandja okapandi koomiliyuna - N$25 million koproholama yegandjo lyolusheno omvula kehe. Ondungethaneko yegandjo lyolusheno kiitopolwa yokomikunda otayi ulike kutya oshimaliwa shoka hashi pewa oshitopolwa kehe ohashi uthwa komuyalu gomahala ngoka ge na okupewa olusheno momvula kehe, nokutala wo kompumbwe yetopolo lyolusheno. Namibia oshilongo oshinene noshi na oshigwana sha halakana pomahala nomahala, naashika oshi li eshongo opo omahala agehe gokomikunda ga vule okukwatakanithwa konzo yopashigwana yokugandja olusheno. Mburumba ota ti oREDs oyi na aanambelewa yomalusheno, ooindjiniya oshowo aaniilonga okushilipaleka egandjo lyolusheno lya nuka po. ""Shika otashi ka ninga oshipu noonkondo ngele oproholama otayi wilikwa kaantu mboka ye li popepi noshigwana, oshoka oya tseya nawa oompumbwe dhasho, inashi fa omuntu ta longo e li kombelewa kOvenduka,"" Mburumba ta ti. Mokuyambidhidha osheetwapo shoka, omunashipundi goSouthern Regional Electricity Distributors (SORED), ehangano lyolusheno ndyoka tali ka tameka niilonga yalyo esiku 1 Juli 2006, Dawid Boois okwe shi ulike kutya etokolo otali ka shilipaleka ehedhitho lyomayakulo gegandjo lyolusheno kiitopolwa ayihe. Kakele okuniwe uumbanda kutya omahangano ogendji goREDs oge li natango pondondo yopetameko, notashi vulika kage na iiyakulitho yi ihwapo okukwatela komeho oproholama ndjoka. Okuza nkene oproholama yegandjo lyolusheno ya tamekele momumvo 1991, omikunda 600 lwaampoka moka mu na aantu oyendji unene miitopolwa yomuumbangalantu woshilongo, oshowo omahala gamwe moshilongo oga monene omalusheno. Omuindjiniya gomalusheno mUuministeli wOomina nOonkondo, Namulo Andreas okwe shi koleke koshifo shika kutya omikunda dha konda 600 dhoka ngashingeyi dhi na omalusheno omwa holoka omahumokomeho sho mwa tulwa omalusheno. Okutala komapendulopo gopaliko ngoka ga etwa po komalusheno, omalelo gopaitopolwa otaga popile iitopolwa yokomikunda yi mone omalusheno. ""Oosikola odhindji ngashingeyi omu na ookompiuta nokulongitha wo oIntaneta, notapu monika wo omahu-mokomeho gopaipindi momahala ngoka,"" Andreas ta ti. Ta gwedha po kutya ngele elunduluko lyewiliko lyoproholama olya ningwa, shika otashi ka kutha po omauvoko gopambambo kutya oproholama yomalusheno ohayi tala ashike komahala moka mu na omauwanawa gaanapolitika yontumba."
2006-05-12  Staff Report 2

Tags: Khomas
Share on social media