[t4b-ticker]

Ompumbwe yOshimaliwa Otayi Enditha Kashona Eyandjaganeko Lyolusheno kOmikunda

Home Archived Ompumbwe yOshimaliwa Otayi Enditha Kashona Eyandjaganeko Lyolusheno kOmikunda

Nonando iitopolwa oyindji yoondoolopa oya kala ya kwatakanithwa kolusheno lwopashigwana, omahala ogendji gokomikunda oga kala konima okuthika pemanguluko lyaNamibia momumvo 1990. Shika osha sikumutha Epangelo lyoRepublika yaNamibia li tameke noproholama yopashigwana yokwaandjaganeka olusheno. Oshifo shoNew Era osha mono omauyelele kUuministeli wOomina kutya oshike sha ningwa po sigo oompaka unene okufala olusheno kiitopolwa yokomikunda.

Epulo: Eyokomeho lini lya ningwa po sigo oompaka shi nasha neyandjaganeko lyolusheno komikunda? Oto vulu okuulika lela eyokomeho ndyoka lya ningwa po miitopolwa yayooloka moshilongo?

Eyamukulo: Ooprojeka dheyandjaganeko lyolusheno komikunda odhe shi pondola okuungaunga nompumbwe yokuthika pomayakulo golusheno miitopolwa oyindji moNamibia. Pandungethaneko yomumvo 2000 yEyandjaganeko lyOlusheno kOmikunda, ndjoka ya talululwa muKotoba 2005, iitopolwa oopelesenda 25 lwaampoka moNamibia oyi na okukala ya mona olusheno okuthika momumvo 2012 shampa ashike omulekeneno gwelongitho lyoshimaliwa N$50 million gwa gandjwa komumvo shi nasha noprojeka ndjika.Omulekeneno gwelongitho lyoshimaliwa shokomumvo sigo oompaka ogwa kala N$25 million okuza petameko lyoprojeka ndjika. Ndika etata lyomulekeneno ngoka gwa thanekwa goomiliyuna N$50 million ngaashi tashi uthwa kOndungethaneko Onene shi ikwatelela kokuthikitha olusheno komikunda pashishonekwa shoopelesenda 25% okuthika momumvo 2012.

Omikundu dhoshimaliwa odha etitha ondondo yethikitho lyolusheno kiitopolwa yokomikunda moNamibia li kale lya thikama poopelesenda 17% lwaampoka pethimbo ndika. Omuyalu nguka inagu kwatela mo oonkambadhala dhooprojeka dheyandjaganeko lyolusheno komikunda dhoka hadhi pewa oshimaliwa koEIB, ano ooprojeka tadhi wilikwa koNampower.

Oonkambadhala dhooprojeka dhopamuhanga dhUuministeli wOomina nOonkondo noEIB odha eta po ehumokomeho ewanawa pankalathano nopaliko kiigwana yokomikunda moka olusheno lwa thika. Eyandjaganeko lyolusheno komikunda 17% oshi li esindano enene okutala kutya iitopolwa yokomikunda mUumbugantu waAfrika oya thikama poopelesenda ashike 15%. South Afrika oye awike a sindana oshindji e vule Namibia.

Epulo: Epangelo okwa li petameko lya tula po oshishonekwa shini shoka shi na okusindanwa miitopolwa yontumba, na oshike sha sindanwa po pakutala kiishonekwa mbyoka?

Eyamukulo: Ngaashi sha tumbulwa meyamukulo kepulo lyotango, oshishonekwa shoka shi na okusindanwa osho 25% moshilongo ashihe. Kape na andola iishonekwa yontumba ya tulilwa po andola iitopolwa yongandi, nonando eyandjaganeko lyopashitopolwa shi ikwatelela koshimaliwa shokomumvo koprojeka ndjika hashi ningwa shi ikwatelela kiiyulikithi yontumba moshitopolwa ngaashi uuwindji waakwashigwana, pashiholelwa.

Oshimaliwa ashihe kumwe shi nasha neyandjaganeko lyolusheno komikunda shomumvo 2008/2009 osha thikama N$45 million, ano kwa kamba ashike oshimaliwa oshishona lela shi thike N$50 million dhoka dha thanekelwe momumvo 2000.

Epulo: Sigo oompaka Epangelo olya longitha oshimaliwa shi thike peni kolusheno miitopolwa mbika? Oto vulu okugandja omuyalu kehe gwi ikalekelwa shi ikwatelela koshitopolwa kehe?

Eyamukulo: Oshimaliwa sha konda N$210 million osha longithwa sigo oompaka keyandjaganeko lyolusheno komikunda moshilongo.

Epulo: Otapu monika pe na elyalyakano kutya olye lela e na oshinakugwanithwa sheyandjaganeko lyolusheno komikunda pokati kUuministeli wOomina nOonkondo, Uuministeli wOmalelo gOpaitopolwa, Oondoolopa, Omagumbo nOmapendulopo gOkomikunda oshowo NamPower.

Oto vulu mbela okuyelitha kutya iinakugwanithwa yoshikondo kehe pokati kuuministeli mboka nehangano lyokudhiga olusheno shi nasha negandjo lyolusheno komikunda? Kutya oshinakugwanithwa shika osha lye?

Eyamukulo: Ooprojeka dheyandjaganeko lyolusheno komikunda sho dha tameke, okwa li sha ziminwa kutya Uuministeli wOomina nOonkondo otawu ka kala noshimpwiyu shokutunga nokutula mo oondhalate dholusheno lwoonkondo oontshona (Low Voltage -LV) momikunda dhoka tadhi mono olusheno; omanga NamPower e na oshinakugwanithwa shokukwatakanitha omikunda dhoka omipe kolusheno lwopashigwnana okupitila moopaala dhoonkondo dhuunene wopokati (Medium Voltage -MV). Sho pwa totwa omahangano geyandjaganeko lyolusheno miitopolwa (Regional Electricity Distributors -REDs), NamPower okwiikutha mo moprojeka miitopolwa moka hamu longele nale oREDs. Shika osha etitha Uuministeli wOomina nOonkondo wu kuthe po iilonga ayihe yi nasha negandjo lyolusheno lwoonkondo oontshona naadhoka dhopokati moprojeka yegandjo lyolusheno komikunda. Kakele NamPower natango oha kutha ombinga mooprojeka dhegandjo lyolusheno lwokomikunda okupitila megandjo lyiimaliwa hayi zi koEuropean Investment Bank (EIB) okumona oshimaliwa shooprojeka dholusheno momikunda moka tamu inyenge onkalo yomahupilo ya londa pombanda.

Uuministeli wOmalelo gOpaitopolwa, Oondoolopa, Omagumbo nOmapendulopo gOkomikunda shoka hawu ningi po shi nasha negandjo lyolusheno lwokomikunda okushaina ashike Omatsokumweuvathano gEgandjo lyOlusheno (Power Supply Agreements – PSA) noNamPower okupitila mOmalelo gOpaitopolwa nOondoolopa.

Epulo: Oshili oyi li peni kutya egandjo lyolusheno miitopolwa yimwe inali thika mo molwompumbwe yeyelitho kutya olye e na oshimpwiyu shegandjo lyolusheno pokati komahangano ngoka nuuministeli wu na mo ontumbu?
Eyamukulo: Mbyoka iifundja iitokele. Ooprojeka natango otadhi tsikile okutulwa miilonga, nonando ope na omaupyakadhi pokati kElelo lyOshitopolwa Omaheke naNamPower okushaina etsokumweuvathano li nasha nomikunda moka mwa tungwa nokutulwa iiyakulitho yi nasha nolusheno moshitopolwa shoka. Shika otashi etitha mpoka aakalimo yomomikunda dhoka natango itaya longitha olusheno nonando iiyakulitho yolusheno oya tulwa mo ya pwa. Oshinakugwanithwa shUuministeli wOomina nOonkondo ohashi hulile mokutunga po iiyakulitho yolusheno mbyoka hatu yi gandja miikaha yoREDs nenge Omalelo gOondoolopa yi ninge yawo noku yi longitha. Okushaina Omauvathano gEgandjo lyOlusheno noNamPower oshinakugwanithwa shUuministeli wOmalelo gOpaitopolwa, Oondoolopa, Omagumbo nOmapendulopo gokOmikunda melongelokumwe nOmalelo gOondoolopa dhayooloka. Olundji ohashi etithwa ashike kokwaashaina omatsokumweuvathano gegandjo lyolusheno osho hashi li oshipungo aakwashigwana yokomikunda miitopolwa yilwe kaa ya tyapule omauwanawa gi ihwapo ge nasha nooprojeka dheyandjaganeko lyolusheno komikunda mewiliko lyUuministeli wOomina nOonkondo.

Epulo: Meyandjaganeko lyolusheno miitopolwa yokomikunda oshike naana sha li oshilalakanenwa? Oolye taya tsuwa omuthindo oku shi talela mekwatakanitho lyolusheno na ohaku talwa komaukwatya geni, oshoka momikunda dhimwe omagumbo ashike gwontumba omo mwa tulwa olusheno omanga galwe ga nukwa po?

Eyamukulo: Ondungethaneko Onene yomumvo 2000 yEyandjaganeko lyOlusheno kOmikunda, ndjoka ya talululwa momumvo 2005, enenedhiladhilo lyaNamibia okutula po ofundamende yOpulana yEyandjaganeko lyOlusheno kOmikunda melongelokumwe nOmalelo gOpaitopolwa. Omolwompumbwe yoshimaliwa Ondungethaneko Onene tango oya tsu omuthindo kegandjo lyolusheno koosikola, uuklinika, omahala galwe gepangelo, oongeshefa nuundingosho oshowo iiyakulitho yilwe yoshigwana mwa kwatelwa omagumbo ngoka ge li popepi oometa 500 okuza ponzo yolusheno (transformer). Onkee, oproholama yolusheno otayi tsikile kashona nakashona okutsa omuthindo omahala gwontumba shi ikwatelela komauwanawa gopankalathano nemona okutula mo olusheno pomukunda gwongandi. Ngele pomukunda gwontumba opwa tulwa olusheno molwaashoka ope na osikola nenge okaklinika, pashiholelwa, nena onzo yolusheno (transformer) otayi ka dhikwa posikola nenge pokaklinika, na omagumbo agehe gwopaumwene ngoka ge li popepi notransforma oometa 500 otaga ka mona olusheno. Omagumbo kehe ngoka ge li kokule oometa 500 okuza potransforma otaga vulu okuninga omaindilo paumwene okumona omayakulo golusheno momagumbo gawo, ngele oye na ohokwe.

Epulo: New Era okwa koneka omagumbo gamwe momikunda dhimwe moka inamu tulwa olusheno nonando oye li meni lyoometa oontshona okuza potransforma/nenge olaina onene yolusheno. Oshiholelwa aanamikunda poDe Hoek moshikandjohogololo Otjimbinde moshitopolwa Omaheke?

Eyamukulo: Pautekenika itashi vulika okukwatathanitha omagumbo nenge omikunda adhihe kOlaina yOonkondo dhOpombanda (High Voltage) pwaa na okutunga po oshitaasi oshishona okushunitha pevi oonkondo dholusheno – okuza poonkondo dhopokati sigo oonkondo dhopevi elela.

1 Okutunga po oshitaaasi oshi na ondilo noonkondo nolundji kashina ongushu oku shi tungila ashike omahala omashona gopomikunda. Onkee, uupopepi nolaina yoonkondo dhopombanda komukunda gwontumba itashi eta po eyooloko lyasha. Ohashi holoka olundji momikunda dhimwe kutya omagumbo gamwe ga tungwe nenge ga dhiluke ga kale popepi nenge meni lyoometa 500 konima ashike sho eyandjaganeko lyolusheno lwopomikunda lwa pwa nale. Omupya omunene sho itashi vulika Uuministeli wOomina nOonkondo okugalukila omukunda moka eyandjaganeko lyolusheno lwa pwa nale okutulwa mo opo andola ya kwatakanithe omagumbo omape nenge ngoka ga dhilukila mo. Kakele otatu kumike ooyene yomagumbo ngoka ya ninge ekwatathano noREDs nenge omahangano gopaumwene opo ya tulilwe mo omalusheno momagumbo gawo.

Epulo: Moshikandjohogololo Epukiro momikunda ngaashi Ovinjuru, momagumbo gawo omwa tulwa uuketha wolusheno ihe oya ninga ethimbo ya tegelela konyala omvula ayihe sigo okeluwa ndika. Ekatasho mbela otali etwa koshike?

Eyamukulo: Ope na omikunda dhilwe odhindji dha tegelela ethimbo ele unene omolwompumbwe yoshimaliwa. Ovinjuru omunelago pakuyeleka nomikunda dhilwe odhindji. Ngaashi nde shi tumbula metetekelo, etulo lyolusheno momikunda dhimwe moshitopolwa Omaheke otashi vulika lya pwa nale, ndele otashi vulika ya kale itaya vulu oku lu tema momagumbo gawo sigo Elelo lyOpashitopolwa nenge oombelewa dhalyo dhopaikandjohogololo dha shaina etsokumweuvathano lyegandjo lyolusheno noNamPower. Ethimbo olya thikana opo aakwashigwana ya thiminike Omalelo gOondoolopa dhawo ga katuke onkatu.

Epulo: Omathaneko gEpangelo gomonakuyiwa ogeni oku shi talela meyandjaganeko lyolusheno lwokomikunda, okugandja olusheno kaakwashigwana, unene mboka ye li popepi nolaina onene yolusheno?

Eyamukulo: Omathaneko getu oga yelithwa mo nawa mOndungethaneko yomumvo 2000 yEyandjaganekko lyOlusheno kOmikunda, ndjoka ya talululwa momumvo 2005. Otatu ka tsikila okushoneka omahala ngoka ge na omauwanawa gopankalathano nopamahupilo ngaashi oosikola, uuklinika, omandiki gomapendulopo guunamapya, oongeshefa nuundingosho oshowo omagumbo gopaumwene ngoka ge li popepi oometa 500. Otatu ka tsikila wo twa mana mo okukwatela mo Omalelo gOpaitopolwa oshowo aayambidhidhi yetu yalwe.