‘Oohashikeshalye’ vati va tukulilwa edu laaveshe mOndonga …elelo oli li mondjila, ovakwashiwana nava efe elelo li ninge eshi la hala – Amwele

‘Oohashikeshalye’ vati va tukulilwa edu laaveshe mOndonga …elelo oli li mondjila, ovakwashiwana nava efe elelo li ninge eshi la hala – Amwele

Auleria Wakudumo 

Ovanahambo ve dule po85 ova shaina ve li omhinge needalate da tavakana Okashana kUukongo waNehale mOndonga. Ovanahambo ova tula oukuni kumwe konima eshi oohandimwe va kala nokungungutula kombinga yonghalo oyo elelo laNdonga la tula oimuna yavo. Ovanahambo otava fininikwa vati va fiye po eehambo davo opo pa ye eedalate doohandimwe. 

Ovanahambo otava ti vati ekufeko ledu loulifilo ola lopotwa koikundaneki ihapu mo2023, koshi yomunashipundi shelelo laNdonga, John Walenga oo a popya kutya edu oli li koshi yelelo lomukwaniilwa waNdonga. 

Meenghundafana naKundana, omunashipundi wovanahambo, Krisian Indongo okwa ti okwa tewa melelo lomukunda ongahamushanga womukunda Omutsegonime A shaashi a pula ouyelele kombinga yeedalate odo tadi pewa edu ponhele youlifilo mOkashana. Okwa ti manga a li melelo, eedalate okwa li haku ti navedi mwenene ngeenge tava pulwa. 

Ovanahambo ova popya kutya ova uda unene nai eshi omupopiliko wopaumwene, David Kambonde a popya kutya ovanahambo vamwe Ovakwanyama nOvakwambi ovo ve ya okukonga ouxupilo woimuna yavo navamwe ovo ve eta epiyaaneko. “Osha puka shaashi ame odalele yaNdonga, atushe hatu nyenyeta kombinga yoshinima eshi ovakwashiwana vopomudingonoko. Oshikando shimwe onda hanga nokuli outana noikombo yange ya idililwa modalate nokuli,” Indongo ta ti. 

Ovanahambo okudja komikunda 12 ova ti ova uda nai molwelelo. “Okashana oko ashike ekwafo letu. Omo hamu xupile oimuna aishe konooli kakele kUuvudhiya. Omolwashike edu hali xupile oimuna yovanhu 2 000 nasha tali kufwa ko,” tava nyenyeta. 

“Eshi tashi udifa nai unene osheshi elelo tali ti edu otali pewa keshe umwe mwa kwatelwa ovakwashiwana vopomudingililo, ngeno eshi osha li oshili, omolwashike hatu tanguna? Eedalate otwe di tala ndele omunhu umwe oku na nande eehekita 60-100, oshili ngoo mondjila osho? Ihatu kofa vali molweedalate odo, otwa kwatwa keehonde da londa nohatu lipula kutya oimuna yetu otai xupu ngahelipi,” tava ti. 

Omadina

Ovakwashiwana ova shanga ovanamadina tava fekelwa mokupewa eenhele odo dihapu di li nale meedalate vati va pewa komukwaniilwa.  

Eehahende da shiivika nawa Sisa Namandje naKadhila Amoomo, omuleli wongudu yoAffirmative Repositioning Job Amupanda, ngoloneya woshitukulwa shaShikoto Penda Ya Ndakolo, omunangeshefa Ben Hauwanga (BH), omukwatakanifi wongudu yoSwapo moshitukulwa shaShikoto Armas Amukwiyu navakwao vahapu. 

Omanyamukulo

Sisa Namandje meenghundafana naKundana okwa ti okwa pewa edu (okanhele kashona vati) komukwaniilwa waNdonga opo a ete po oikulya. Okwati okwa tameka nale okuninga exumokomesho ponhele yaye. Eshi a pulwa ouhapu wonhele ina tya ko kosha.

Job Amupanda okwa ti ita popile elelo laye mowii koifokundaneki. Okwa ti ovanahambo shapo otava xwaxwameke omahoololo. Okwa ti ye ohadi kOmaalala ihadi kOkashana ke na eshi e shi.

Ongudu yomadina amwe a popiwa ngaashi Ben Hauwanga, Penda Ya Ndakolo oshoyo Armas Amukwiyu, ova ti inava pewa edu komukwaniilwa. 

Penda Ya Ndakolo okwa yelifa kutya oku na ashike ohambo oyo i shiivike kukeshe umwe. “Ohambo yange amwe oi na ashike 20 squaremeters, mu na oikombo inai koya 200. Ohambo yange kaishi yopaife,” Ndakolo ta ti. Okwa ti ovanhu ova hala ashike okupopya oipolopolo. 

Armas Amukwiyu naye okwa ti ota lundilwa. “Ame ondi li omunahambo ngaashi vo, ponhele opo. Ohambo yange kai li modalate ngaashi ashike eehambo dovanhu aveshe. Edu tali yandjwa paife, inandi pewa,” Amukwiyu ta yelifa. 

“Ohambo yatate mweno onda kwafela oku i tula modalate eshi twa mona eedalate tadi tavakana onhele aishe shaashi inandi hala ya kufwako ngaashi eedalate tu wete tadi tendwa ashike,” Ben Hauwanga ta ti. Ye mwene okwa ti ke na onhele kombinga oko, na ina kwatelwa moinima oyo. 

Ohahende Kadhila Amoomo eshi ya pulwa kuKundana oya pula Kundana a yandje oumbangi, nonande okwa kwashilipalekelwa kutya Kundana okwa hala ashike okuuda ngeenge oku na onhele ponhele yUukongo waNehale ngaashi shi li tashi popiwa. Ekwatafano pokati kaAmoomo naKundana ola xulila mounyengwi. 

Omayele

Ovanahambo ova pula opolifi, omukwaniilwa ye mwene, oshoyo oveta opo i lidope menanafano pokati kelelo novakwashiwana. Edu nali pewe nande omeekulu Pendukeni Iivula –Ithana ile Mayola waNdangwa Paavo Amwele. 

Ahawe 

Nonande Amwele na Ithana va inekelelwa oshinakuwanifwa kovakwashiwana, ova ti eshi tashi pulwa kovanahambo kave shi udite ko natango. “Ame onda kala po nale oule weedula 29 inandi lidopa moinima yopaife,” Ithana ta ti. 

Amwele okwa ti elelo oli li mondjila novakwashiwana nava efe elelo li ninge eshi la hala shaashi otali landula omilandu delelo. 

Omupopiliko wopaumwene welelo laNdonga, David Kambonde okwa kwashilipaleka kutya omukwaniilwa oye ashike e na oufemba wokuyandja edu ponhele opo. Okwa ti oye a tokola okutula ovanhu veedalate odo ponhele opo va longe oipalwifa yavo. Kambonde okwa ti nande ongaho, ope na vamwe ve likufila edu kuvo vene. 

Nonande Kambonde a kwashilipaleka kutya eedalate ode ya po ngahelipi ponhele yUukongo, ovanahambo ova ti navo ongovakwashiwana nove na oufemba kedu olo otava holola ashike omaliudo avo shaashi Okashana oko ashike onhele hai dulu okulongifwa pefimbo loshikukuta kukeshe umwe. 

Ova twikila tava ti ova tila kutya ngeenge ouxupilo owa hanaunwa po ngaashi eendungu vati da tulwa meedalate oshoyo omambakumbaku taa hanauna po onhele opo va tule ko eedalate, otava ka kala va kanifa shihapu. 

Ovanahambo otava ti ngeenge kape na ou te ya oku va popila, otava ka hanaunacpo eedalate odo da tavakana Okashana. 

wakudumoauleria@gmail.com