Ovakalimo vaAngola unene ava hava ningile ongeshefa yomaahooli keengaba daShikango, onghee ngaho tava twikile nokunyenyeta omahepeko va taalela efiku nefiku ngeenge tashi ya kopolifi.
Ovapolifi vaNamibia onghee ngaho tava twikile nokukufa ko omandini omahooli ovakwashiwana, amwe taa tilwashi vati nokuxwikwa po, omanga amwe kave shi apa haa ukifwa.
Umwe womovalandifi vomahooli oo a shivika nawa keengaba ongangungula, Antonia Dumingu okwa ti ye okwa kanifa shihapu momahooli.
“Ame nghi na kutya ohandi ka lya vali peni shihe fi momahooli. Opolifi onda hala i tule po omilandu nghee tu na mboli oku shi enda opo tu kale hatu landifa omahooli etu twa manguluka meni loshilongo shavo,” Antonio ta ti.
Omunangeshefa umwe oo a pula aha tumbulwe kedina naye okwa ti nghee a dja eedula ta monifwa oixuna kopolifi molwomahooli aye, ndele fiyo opaife oha landifile ashike monhapo, shaashi ngeenge okwa kwatwa kopilifi vati ota kufwa omandini, ndele vati ta ka nangala mo ngeenge ovapolifi okwa hange va pimbila efiku olo.
Odula ya dja ko omukulunhu wopolifi moNamibia Joseph Shikongo okwa li a yelifa kutya kape na oveta ya keelela ovashiindalango vaAngola okuninga ongeshefa yoludi keshe moNamibia, shimha ashike tava shikula eemhango doshilongo, notave shi ningi melandulafano.
Shikongo eshi okwe shi popya koshikonga sheyeululo loufano vokukelela oimbuluma moShana, konima yeemwedi mbali.
“Omunhu ngeenge omukalimo waAngola ndele okwa hala okuninga ongeshefa yaye meni loshilongo, oku na oufemba. Omunhu oo shimha ashike ta shikula omilandu dokungeshefela moNamibia osho yo oveta ei ya tulwa po,” ta ti.
“Ngeenge omunhu oku na omahooli, ouCuca, nakeshe ngaho osho e na tashi di moAngola, na fye oshisho kutya manga ina ngeshefa, okwa dilila kombelelwa yoNamra, oko ta pewa eefelo, omilandu osho yo eembapila adishe nomauyelele aa e na okukala a wanifa po, opo a dule oku ninga ongeshefa yaye moNamibia a manguluka,” ta yelifa.
Nonande kakukutu komatanga a li a yelifa ngaha eemwedi da ka pita, Ovaangola onghee ngaho tava twikile nokutewatewa kopolifi yaNamibia, oyo hai longele keengeba, mokupatolola, nokukaleka po elandulafano unene ngeenge va monika tava landifa omahooli.
Shikongo okwa yelifa kutya mushiinda ekipa lofingo, voo Ovanamibia navo onghee ngaho va lamba omapandavanda aAngola tava kongo eestoka dokulandifa oinima yavo, vo vamwe tava ningile eengeshefa davo moAngola, ndele ihava tewa mo.
“Ovalandifi aveshe vokondje yoshilongo nava fye oshisho kutya ova pewa epitiko lokulandifila oinima yavo moshilongo okudilila keembonge daNAMRA, opo va dule okukaleka po elandulafano osho yo ombili moshilongo,” ta ti.
-taimihaihambo2000@gmail.com

