[t4b-ticker]

A dja kohamba a ka shange omambo “Kashipu. Oto dulu okukufwa omesho ile u tikilwe”

A dja kohamba a ka shange omambo “Kashipu. Oto dulu okukufwa omesho ile u tikilwe”

Auleria Wakudumo

Omuthiya –   Nande inalya eendada ngoinawa, ye e na oyuuyemo tai shongola, Philippus Tuhafeni yaNghidengwa ina efa oyiimbi ei i mu keelele a twe omambo eepena.

 Omunamido 51 ou okwa xulila ashike mostanda onhiheyali (ondodo onhimuwoi paife), nokuya kohambo ashike paife oku li omunyoli womambo taa tungu, a nyola omambo ane a pwa noku na oiduto 25. 

Omukalimo womEengodi, moshitukulwa shaShikoto, okwa shanga okambo kedina “Natangwe yaShiyelekeni”. Okambo otaka popi kombiga youteku, elongo, outenya, ohombo newiliko. 

Nghidengwa ota ti nonande ina mana ofikola, ohokwe yokushanga oya dja nale efimbo a li mofikola. Okwa li vati omuhokololi dingi mofikola nomomukunda ashike molwokupopya kuhapu, Nghidengwa okwa li alushe te lihange ta tu eemhata novapwilikini vaye shaashi iha dimbulukwa vali eshi a hokolele shaashi omahokololo ohaa ningi mahapu. Okwa ka loloka yoo okweendulula omahokolo osho sha eta a shange omahokololo aye. 

Nonande omunyoli ou i na mana ofikola, ota ti omuhongi waye eshi a li mofikola okwa mona kutya ye omunhu wonhumba molwomahokololo taa nyuwifa omatwi oo kwa li a hokolola. Omuhongi waye okwa kala vati he mu tu omukumo opo a shange omahokololo aye noku mu konghola opo a shiive okutopola oitya. Vati okwa kala yoo ha fiki peenhele dovanyasha omo a kufa shihapu kombinga yoipambele yohombo oyo a shanga membo laye. Okwa kala yoo vati ha udifa mongeleka ya-Elcin oshoyo Anglikana oyo ye mu eta a kale ta shange luhapu. 

Nghidengwa ota ti elalakano lokushanga okambo “Natangwe yaShiyelekeni” okupashula nokutwa omukumo oshiwana unene ovanyasha. Etumwalaka tali popi eenghulunghedi nomifyuululwakalo nefindilemo lehongo. 

Ota ti vali okwa nyola okambo aka opo a udife ko oshiwana oiningwanima yomakwatafano a nyika ohole noutenya, okudja kevalekafano fiyo omohango nomukokomoko wohombo. Ovanyasha ava va tokola okuvaleka ovafuko vavo ndele kave na ounongo wondjila nghene hai endwa, otava kunghililwa va leshe okambo Natangwe yaShiyelekeni – ta ti ngaho – shaashi otaka kumike ovawiliki novanyangadali okuhanga omalalakano moishonekwa yavo.

Nghidengwa ota ti oha shakeneke omashongo mahapu ongomunyoli womahokololo. Ota ti ye mwene shaashi ke na oilonga, ke na oyuuyemo opo a yeeke oishangwa yaye. Ota ti oha shakeneke unene ehanyeno lovanhu vonhumba, mepata, momukunda nomoshiwana. Vati oha pulwa kutya olye a monene nale ta shange omambo mepata, nomomukunda. “Pamwe oto kufwa nande omesho ile u tikilwe, voo tava pula kutya oho liamene nashike eshi to shange omambo taa leshwa kovanhu vahapu?”

Kakele komapopyo ovanhu, Nghidengwa ota ti vati ngeenge okwa shange embo, otashi dulika li kale inali pita shaashi kape na oimaliwa nota ti nokuli omambo aye ane okwa shangwa ashike ndele shaashi keshi omunailonga, ke na oshimaliwa shoku a pitifa. Oiduto yaye 25 okwa ningila aha dimbwe opo eshi ta ka shanga aha dimbwe. 

Nonande omashongo omahapu, “okushanga nokutota ehokololo oshipewa shange nde shi pewa kuKalunga. Osho sha tulwa membo oshaaveshe, sho ihashi pu po.”

“Ohandi kongo ovanhu ava ve na eliudo okunyola omambo ndele okuwete kutya itashi piti ile she mu nyenga, ota dulu okukwafa nghene e na okuyukifa ehokololo laye, nokuliandjaneka loo li kale li li meendodo da yooloka li kale etumwalaka tali yandje eenghono komupwilikini walo.” Nghidengwa ta yelifa. Nghidengwa ota kongo yoo ovayambididi ovo tava dulu okweeta omambo aye poinyanyangido. 

-wakudumoauleria@gmail.com