[t4b-ticker]

Aanamagumbo Oyendji Oya Taalelwa Konkalo Yekanitho Enene

Home Archived Aanamagumbo Oyendji Oya Taalelwa Konkalo Yekanitho Enene

WINDHOEK

Omaupyakadhi gopashimaliwa ngoka tashi vulika ga etithe ekanitho lyomagumbo okupitila mokuyugwa ko koombaanga, omashongo gopaveta oshowo omaupyakadhi ga yama omahengathano oyo yimwe yomiinima mbyoka ya tothwa mo tayi ka taalela ooyene oyendji yomagumbo sha landula egwedhelo lyiifuta yomayakulo gaMuni omathimbo ga zi ko.

Dhika odha popiwa komunawino gwiinima ya pamba emona, Martin Mwinga, ngoka ta ti omagwedhelo ngaka oge ya pomathimbo omadhigu noonkondo kookasitoma dhaMuni, dhoka tadhi ka futa oshindji okumona omayakulo ngoka.

Okuza esiku lyotango lyaAguste, ondando yomeya okwa tegelelwa yi ka londe noopelesenda omugoyi, iiyagaya 3,5%, ominino 12%, iifuta yi nasha nomayalulo gongushu yomagumbo 8% omanga omalusheno taga ka gwedhelwa noopelesenda 15,8%.

Aanamagumbo mboka ye na iiyemo iishona oyo unene taya ka gumwa komagwedhelo ngaka.

Pauyelele waMwinga, egwedhelo ndika olye ya pethimbo ewinayi sho oondando konyala dhiinima ayihe tadhi ka londa, ngaashi iifuta yiihohela, omahooli, iikulya niikwamaliko yilwe.

Oshinima shimwe shoka tashi yemateke, Mwinga ta ti, osho shoka kutya egwedhelo ndika otali ningwa ihe kape na egwedhelo lyoondjambi.

“Pashiholelwa, aaniilonga yepangelo inaya mona egwedhelo lyoondjambi uule wethimbo ele ngashingeyi.”

Mokuyukipalitha etokolo lyElelo lyOndoolopa yaVenduka lya ningwa eti 20 Juni, Omunashipundi gOkomitiye yEwilikongundu, Bjorn von Finckenstein ota ti Oshilandopangelo kashi na nkee ihe oshi na ashike okugwedhela iifuta opo shi vule okugandja omayakulo nokukaleka po omulekeneno gwelongitho lyoshimaliwa pamuthika gu li nawa.

Iiyetithi yegwedhelo ota ti oya etithwa kiigwedhela yomayakulo haya mono okuza unene koNamWater naNamPower mboka ya londeka omayakulo gawo oshowo elondo lyiihohela mbyoka ya etitha oondando dhomayakulo dhi londe.

Shi nasha niinima mbika, Mwinga ota tsu kumwe netokolo lyelelo lyondoolopa ta yelitha kutya oku shi talela paunangeshefa oshowo okutala kutya Oshilando shaVenduka oshi li shimwe shomomahagano ga yama kepangelo shoka sha dhenga pombanda mokugandja omayakulo ga nuka po nogongushu, egwedhelo lyiifuta olya pumbiwa kOndoolopa ndjika opo yi shunithe pevi omikuli nokutsikila okugandja omayakulo gongushu. Kakele haanamagumbo ayehe mboka ya popiwa nayo koshifo shika ye uvite kutya ohaya mono omayakulo gongushu kuMuni.

“Tse yamwe moKatutura otatu lumbu momapandaanda ge na ontsi nopwaa na omalamba. Okuza momumvo 1992, ngame onda kala momilema dhika nontsi, ihe ohandi futile omalamba.

“Ngashingeyi negwedhelo ndika opo taye ke tu shilipalekela omayakulo gongushu?

Aawe, itandi shi itaale shika oshoka ngame inandi mona natango omayakulo gongushu kuyo.

Naya ninge eyooloko pokati kangame ngoka ndi li montsi muka (omapandaanda kaa ge na oteya) naamboka ye li momahala ngoka kage na ontsi (omahala ge na oteya),” osho meme Martha Petrus ta ti.

“Ope na omalamba ogendji ngoka ihaga longo moKatutura. Shi nasha nomiyonena hadhi ningilwa aakiintu naanona, omalamba oga simana noonkondo.

“Ngele owa uvu omuntu ta kugu uusiku oto vulu ihe okumona omuningi goshikulumuna.”

Ngele hasho, naye ye (Muni) ya kuthe mo oopaala adhihe dhomalamba opo katu mone we oopaala dhika dha thikama owala kaa dhi na oshilonga shasha,” osho Frans Goagoseb ta ti.

Sandra van der Merwe, ota ti omayakulo awike gongushu ngoka ha mono kuMuni etuto lyiiyagaya.

“Ndika olyo awike eyakulo nda nyanyukilwa, oshoka endoloma lyandje ohali kuthwa iiyagaya oshiwike kehe.”

“Ngame kandi shi kutya otandi ka adha peni iimaliwa yokufuta Muni. Ngame ohandi nana nale nondatu nokamaliwa kopenzela hoka handi mono kEpangelo, omimvo ndatu dha piti kandi na omeya ohandi indile ashike kaashiinda shandje,” osho omunapenzela Arnold Kahivire ta ti.

Pokati mpoka, ongundu yoCoD omathimbo ga zi ko oya gandjele omukanda tagu gandja ombedhi kegwedhelo lyomayakulo gaMuni.

CoD otayi ti egwedhelo ndika otali ningwa okudhengela ketenga oohepele, omanga aanambelewa yaMuni, iilyo yoparliamende oshowo aanambelewa yalwe yepangelo hayi ifutu oondjambi dha ondoka nokulumba monkalo yomopalandisa – yopauyamba.

“Omulanduveta goondando dhaMuni ohagu etitha onkalo yoluhepo kaakwashigwana omayovi, noku ya kaleka monkalo ndjika sigo sigo.

Aantu oyendji mOvenduka momalukanda giinyakwi ngaashi Okahandja Park, Babylon nOmbili kaye na omeya nenge omalusheno.

“Aanapenzela oyendji moKatutura, Khomasdal, Windhoek West, Windhoek North nomalukanda galwe mOshilandopangelo omalusheno gawo nomeya oga tetwa ko nale molwaashoka inaya vula okufuta.”

Ongundu ndjika (CoD) otayi indile epangelo li ye moshipala oonkatu dhoka tadhi etitha onkalo yoluhepo nokukondolola iikondo yi nasha negandjo lyomayakulo ngoka ga simana ngaashi NamWater naNamPower opo ga shilipaleke kutya omagwedhelo gomayakulo gawo itaga etitha onkalo yoluhepo.