Otjomuise
Ohoromende yehi rOvandoitji no ya Namibia za kayenda okapaze komurungu oku zuvasana kembo indi “OtjiÞiro Otjindjandja”.
O Ministera yOngaro Pokati Komahi nOmaunguriro Kumwe, wina nguri o Ministera Ondenga yOkehi, Netumbo Nandi-Ndaitwah, wa raerere o New Era mehungi rapeke kuna ongora mambo indji. Ongoramambo indji yahinda orutuu ro mapuriro otuwondja oku kondja okuzuva okuza motjinyo tjo horomende oini kutja tjii hapo ko tutavi twomiti kuzuvaka omambo wo kutja pena otjihungiriro pokati ko zo horomende azeembari inda mo TjiÞiro Otjindjandja, owo tjinene ngezira okuza munda wOvandoitji nu tjii hapo ohoromenda ya Namibia itjavi kuwo? Tjingetjo ongoramambo indji ya vanga okuzuva kohoromende kutja pena omazuvira wokutja ohoromende yOvandoitji yautu okwiitavera kOtjiÞiro Otjindjandja nu tjii hapo omambo inga yena owatjiri mbuÞapi?
Komautiro wehungi indi omutjange ingwi wa vangere okuzuva mu Netumbo-Ndaitwah otjomundu mo horomende ngunana oruhindo rohoromende ya Namibia motjihungiriro ihi kutja hapo otjo tjiri pena otjihungiriro ihi. Eye wayauzire kutja otjo tjiri opu tjikara. “Nandarire mba hakayena noruhindo rOvandoitji ndwa hindwa iyo horomende yOvandoitji, mbahungira mongoze kuno wotjihako tjingee tjandje wOvandoitji, Onongo Frank-Walter Steinmeier nawina omukuramenepo wehi rOvandoitji, Onno Huckmann,” Netumbo-Ndaitwah matja. Posya watja nai eye kena ku ngunda amahiti oukoto mo ndimwa yo tjihungiriro ihi neye mayenene oku handjaura tjazu no ku kwambera ko o Kambineta.
Komrungu omutjange ingwi wa vangere oku zuva kutja otja ko ma zuvira tjimwe tjo tji hunguriro itji irira kutja omahi ayeyevari inga yeute oku hungira eraka rimwe mepu rOtjiÞiro Ondjandja eraka rimwe indi ndi torokwa otjokutja opomba ohoromende yehi rOvandoitji pwiivanga kutja embo indi Otjitiro Otjindjandja ari ha tamunwa nu tji hapo koma torokero inga ohoromende ya Namibia umunako vi? Nandi-Ndaitwah matja itji kaye oku petia mena ro kutja eye kanguri ohoromende nandarire kutja otjo tjiri eye omukuramenepo wayo. Posya otjiungura the okuhara noku wongera pamwe ondjivisiro aihe ohepero no kwii kapitisa ko Kambineta oyo aihe pamwe okutoora ondiero okwiisira kondjivisiro indji. Okuzambo ovina tjiviazu no ku kahuka otji marire nawa ohoromende oku kara no mu hunga wo harive.
Matja pakara ombaze komurungu mo tjina ihi nugwari eye mayenene oku hungirira kuyo kombunda tjazu no ku kwambera ko o Kambineta. Tjapurwa kutja nu tjii hapo ongurameno yo horomende ya Namibia kemerizirira woruveze rohuurire wo horomende yOvandoitji nu tjinene okutara mo TjiÞiro Otjindjandja no Tjisuta okwiisira kongutiro yOmbongarero yOzoveta yo 2006? Nandi-Ndaitwah rukwao watja o Kambineta porwe ondji maiyenene okutoora ondiero yonguramene yohoromende.
Nandi-Ndaitwah tja purwa kutja tjii hapo oviwana mbyaihamwa motji hungiriro ihi vizemurukwa, matja ohoromende ya Namibia ikambura mo ku hina okupatera karive pendje. Eye nai okura notjiungura tjo ku zuva ominda aviyevari motjina ihi neye kenee pezuu kutja ongwaye owo tjive hasere oku kara norupa. Tjapurwa ko kutja ohoromende ya Namibia kutja tjii hapo oviwana imbi ivi tjivisa kutja pena ombaze komurungu poo kaipo, matja itji ngunda otjitjitwa tjoviposa vyopendje okuza kohoromende imwe kuyarwe. Posya karure ma kwambere ko o Kambineta kutja omo tjiveke poo oviveke vivari nu kombunda ya nao otji ma veyenene oku tjivisa otjiwa¿a.
Komambo nga ingana tjinene ngeza kehi rOvandoitji ohunga nokwiitavera kutja mbya tjitwa mo 1904 OtjiÞiro Otjindjandja, matja ndoovazu pakara nao marire otjina otjiwa posyo kutja okuzambo pasere okutjitwa tjike kaye okupetia.