OSHIKUNDE – Ngoloneya mukulu woshitukulwa shaHangwena Usko Nghaamwa okwa ti otaa twikile okuyambidida eefikola novanafikola ve li momhumbwe yoikwafifohongo shaashi oshilongo osha pumbwa ovalongwanhu.
Edi Nghaamwa okwe di pefimbo kwa li ta yandje omapapa noikwafifohongo kofikola Oshikunde Combined School Etitano, koshitukulwa shaHangwena.
Efiku olo okwa li la nuninwa okuyandja omapapa keefikola noshoyo okukumaida ovanafikola ve li honge nelitulemo.
Okwa li oku na ovapopi va yooloka tava yandje omakumaido kovanafikola kombinga yefimano lokulihonga noudinini.
Nghaamwa ou eli kaume pahongo kofikola Oshikunde okwa ti osha fimana ngeenge Omunamibia keshe ta yambidida oshikondo shehongo.
“Omunhu ota dulu okuyambidida ovanafikola pamikalo dayooloka ngaashi okuyandja oikulya keefikola dina omihandjo, okulandelaovanafikola omambo ile omidjalofikola,” ta ti.
Okwa ti ovanhu vamwe ove na oimuna ihapu ashike ova nyengwa okuyandja ombelela keefikola dina omihandjo. “Ovanafikola ova pumbwa oikulya ngeenge ve li momihandjo. Omunhu ote li hongo noupu ngeenge ta yambididwa,” ta ti.
Okwa weda po ta ti ngeenge omunafikola ta nangalele ondjala naashi otashi eta opo a dope molwashi kana sha eenghono dokulihonga.
Nghaamwa okwa ti Namibia okwa pumbwa ovanashilongo koikondo ya yooloka ashike otava monika ngeenge ovanafikola ve li honga fiyo okoiputudilo yopombada.
“Ovanafikola ove ovaleli vokomongula. Ovanafikola otava dulu okutunga oshilongo ngeenge ova mono ounongo tau pitile mehongo,” ta ti.
Efiku olo Nghaamwa, okwa yandja ekopi kofikola Oshikunde molwashi oye shipondola okukala ponomola onhi-4 moidjemo yondodo 12 yomudo wa djako.
Ondodo onhi-11 Oshikunde oshi li ponomola onhi-8 moshitukulwa shaHangwena.
Nghaamwa okwa yandja natango omatanga aatanho opo ovanafikola va kale tava dana etanga lokeemadi.
Okwa lombwela ovanafikola ta ti ngeenge ofikola yavo oya piti ponomola yotete oteva landele edakataka.
“Omwa longa nawa mo shi li. Onda pandula omukulunhufikola pofikola Oshikunde Combined School shaashi oku na ewiliko liwa,” ta ti.
Nghaamwa okwa ti okwa futila ovanafikola vahapu ve li honga koiputudilo yopombada ashike kave shi ovakwapata vaye. Bertha Jacob oye umwe wovanafikola va futilwa ofikola kutateku Nghaamwa, okwa ti ngeno ka li po ngeno ine shipondola okumana ofikola yaye.
Jacob okwe li hongela ouhongi koshiputudilo shaUNAM shoHifikepunye Pohamba mOngwediva omo a futilwa ofikola fiyo ta mane.
Okwa li a pita wotete omudo 2020 kosekundofikola Usko Nghaamwa Senior Secondary School i li kOmungwelume. Okwa kumaida ovanafikola opo ve li honge nelitulemo, okufimaneka ovahongifikola vavo.
“Li puleni kutya omwa dja komaumbokuhenaovanashilonga. Li hongeni nondjungu ndele ta mu piti opo muye koiputudilo yopombada ngaashi naana nde li honga,” ta ti.
fhamalwa@nepc.com.na