ETUNDA – Ovakwapata, ovashiinda novanamukunda kEtunda ova tanga Omukokolipresidente tava ti okwa li omulumenhu ou kwa li e na olukeno ye kakwa li e na okatongo molwaashi okwa yambidida ovanhu vahapu momukunda wavo. Nujoma okwa xulifa efimbo loufiku Olomakaya koshipangelo shopaumwene koWindhoek.
Okwa li e na omido 95.
Okwa dalwa momafiku 12 Mai 1929 komukunda wavo kEtunda moshitukulwa shaMusati.Nujoma okwa ninga Omupresidente okudja omudo 1990 fiyo 2005.
Omudo 1937 fiyo 1945 Nujoma okwa tameka ofikola yaye yopetameko kOkahao.
Okwa fiya ko omukulukadi waye Kovambo Nujoma weedula 93, ounona nosho yo vamwaina vatatu mwa kwatelwa omukainhu umwe.
Pefimbo Kundana a ya keumbo looNujoma kEtunda oko kwa li ku na osh i tondoka Osoondaxa , mumwainakadona weedula 75 Julia Nujoma noku li onghelo yavo okwa hokolola ta ti omukulu waye okwa li omulumenhu e hole oundenge.
Julia okwa ti pefimbo va putuka nomukulu waye Nujoma kakwa li e hole oundenge tava shindwa ile tava dengwa.
“Ngeenge okwa udu kutya umwe wondenge yaye okwa shindwa ta di kofikola oku na oku ka denga omunhu oo ndele te mu lombwele opo a xulife po okudenga oundenge vaye,” ta hokolola. Okwa ti Omukokolipresidente oye kwa li odibo yakula mepata lavo molwaashi okwa longa noudiinini okuyambidida mepata. “Nujoma kakwa li e na okatongo ngeenge e li momukunda molwaashi alushe ngeenge te tu pe oikulya meumbo oyo ngoo ta twaalele novashiinda,” Julia ta ti.
Okwa lombwela Ovanamibia opo va lile Nujoma nombili noku mu tanga molwoilonga iwa a longa okuyambula po Namibia nokueta emanguluko.
Ovatekulu vomeumbo kEtunda
Martha Akwenye okwa hokolola ta ti okwa tekulwa meumbo looNujoma ashike kakwa li ha ningwa okatongo molwaashi omakwafo taa pewa ovatekulu vomeumbo naye okwe a pewa.
Okwa ti alushe xekulu ngeenge te uya keumbo okwa li e hole okutokelwa novatekulu ye te va hokololele omahokololo nghene a kala moita.
“Ngeenge atu ningi oxungi poshivelo shonduda yaye oha kala e na ouleke ndele te tu pula omapulo konima eshi a mana okutuhokololela outevo. Ngeenge omunhu ina nyamukula epulo ita pewa ouleke,”
Okwa weda po ta ti xekulu okwa li e hole ovanhu tave litula mo ngeenge ta hokolola outevo. Hildda Iipinge okwa tanga xekulu ta ti okwa li a fimaneka ehongo shaashi alushe ngeenge te ya keumbo ohe va lombwele opo ve lihonge nondjungu.
“Tatekulu okwa twala nge ndi ka dje keumbo lepangelo koWindhoek pefimbo kwa li ndi li koshiputudilo shopombada shaUNAM,” ta ti.
Okwa weda po ta ti okwa li e udite etumba oku ka dja keumbo lepangelo.
Iipinge okwa ti ovapolifi ovo hava tonatele xekulu kakwa li have va ngabeke okukala ve li popepi naxekulu.
“Okwa li twa mangulukila tatekulu. Omafimbo amwe ohatu kala koshi yomuve u li ponhu atu dana owela,” ta ti.
Iipinge okwa ti xekulu kakwa li e hole ovaneumbo vaye tava nu omalodu.
Ovatekulululwa vomeumbo
Ovatekulululwa vaNujoma hava di meumbo lavo ova hokolola tava ti alushe ngeenge va uda eetuwa depangelo tadi di kopate omo mwa londa xekulululwa ohava lotoka va uka mepya.
Ananias Shikongo weedula 10 okwa ti Nujoma okwa li e hole oku va etela ouleke noku va pa oimaliwa va ka lande oukuki kofikola. “Tatekulu okwa li a kulupa ashike ngeenge te ya keumbo iha dimbwa omadina etu,” ta ti.
Ovashiinda
Selma Iiyambo, omushiinda shooNujoma okwa ti okwa landela ounona vaye omidjalofikola pefimbo kwa li a taalela eshongo loshimaliwa.
“Alushe ngeenge e ya po peumbo oha tumu ovaneumbo vaye opo va etele ounona vange ouleke neemboloto. Nujoma okwa li e hole ovashiinda shaye,” ta ti.
-fhamalwa@nepc.com.na