[t4b-ticker]

Onghodja yedu mOndonga …tava fininikwa oku fiya po eehambo davo

Onghodja yedu mOndonga …tava fininikwa oku fiya po eehambo davo

Auleria Wakudumo

Ovanahambo momukunda Omutsegonime, Omutsegombashe, nOmutsegondjaba nomomudingonoka wOkashandja ohava nangala inava kofa shaashi vati tava kufwa peenhele vakala po oule weedula di dulife po40 kelelo lOndonga. 

Ovanahambo vamwe mOmutsegonime ava otava ti ova kala peenhele opo veli paife oku dja momudo 1980 ashike paife vati otava tewa tewa po peenhele opo pamukalo woku tula po eedulate no inava popiwa navo. 

Vati efimbo limwe omunhu oha haluka ashike ohambo yaye ya dingililwa keedalate keembinga a dishe hano de mu patela mo noimuna yaye mokanhele noimuna yaye no kena apa ta pitile.  

Vati vamwe ova hangwa van inga eemboola ile va xupa eendungu domeva meenhele davo, ashike neendungu davo odili meedalate odo vehe shi kutya oovene vado oolyelye.

 “Katu shi ngeenge eedalate odo odeehambo, ile pamwe omaumbo ile oshike,” ta ti.

Vati ovanahambo vatatu ova tembuka po peehambo davo shaashi osha ka ninga shidjuu okulifa oimuna yavo molwa va patelwa mo nokufininikwa keedalate odo. 

Ovanahambo ava otava ti elelo lOndonga ita li longo pauyuki mokuyandja po eenhele domaulifilo oimuna. 

Omuyambididi wopaumwene wohamba yOndonga, David Kambonde, meenghundafana naNew Era okwa ti onhele ei tai popiwa oha i ifanwa “Oukongo waNehale”. 

Uukongo waNehale vati onhele yeli kalekelwa nomukwaniilwa ye mwene oye ashike vati e na oufemba woku yandja ko eenhele. 

Kambonde ta ti omukwaniilwa okuna oilonga ihapu yomukwaniilwa, nomolwaasho a li a tula po Shikongo Shakanandjaba (oo a xulifa konima yeemwedi nhatu paife), oo a li ta tonatele onhele oyo. Nande ongaho, Shakanandjaba kena oufemba wokuyandja onhele, oha fikifa ashike omatumwalaka yee ta pewa omalombwelo nepitikilo komukwaniilwa -Kambonde ta ti. 

Kambonde ta weda ko kutya, konima yeedula mbali da pita, Omukwaniilwa Fillemon Shuumba Nangolo okwa patulula vati oshikunino ponhele opo molwa oshikukuta moshitopolwa. Oshikunino eshi osha li sha longwa kovakwashiwana opo va konge ouxupilo. 

Oshikunino eshi osha dja oikulya ihapu, osho sha twa omukumo Omukwaniilwa noshiwana shaye opo va konge ouxupilo woikulya ponhele opo. 

Molwa oidjemo yoshikunino, Omukwaniilwa okwa tokola okuyandja eenhele doikunino opo oshiwana shi mone oipalwifa. “Eedalate nee odo dili opo oda pewa ovanhu – ovakwashiwana vopomudingonoko oshoyo keshe umwe ta kongo ouxupilo nokwa hala shili okulonga epya. Kape na ou ta tewa po pohambo yaye,” ta ti.

Oukwamuhoko

Ovanahambo vamwe otava ti omalenga amwe mOndonga oku na okukwamuhoko no taalongifa omikalo da yooloka oku taataya ovanhu mOndonga, unene Ovakwanyama nOvakwambi ovo ve na eehambo keenhele oko. Tava ti oikando ihapu ohava ulwa komalenga kutya vo ovadjaidjai nava shune vaka konge omaulifilo komalelo avo oku vadja. 

Ashike Kambonde ota ti ovanahambo vahapu veli ponhele opo Ovaangola ovo kwali va etwa va takamife oimuna yOvanamibia unene kOvakwanyama. Ota ti moku kala peenhele opo ohava kala po tava lande eengobe naashi tava ka topoka novahona vavo, ohave li kufile ashike edu noimuna yavo. 

Ota ti ovanhu ava va tila okutewa ponhele apa ovava ashike vehena oufemba waNamibia. 

“Ngeenge owa i ponhele opo, oto hange ashike ta pa popiwa omalaka eheshi omoNamibia navahapu oha va popi nokuli Oshikwanyama osho ve li honga. 

Oto hange ashike Oshikwanyama noShikwambi unene osho tashi popiwa opo”.

Kambonde okwa yelifa kutya elelo laNdonga ita li yandje ashike edu eli kOvandonga. Ta ti Ovanamibia veli peehambo vehe na oufemba nava ye kombelewa yoshilongo opo ku talike kutya otava kwafele ngahelipi, ashike itava kufwa pomaulifilo. 

Vahapu ava twa ya mekwatafano navo, ova wedelwa ko nokuli keehambo davo opo va kale vena oulifilo woimuna wa wana. 

Elifufilo ledu mOndonga

Ota ku hokololwa kutya elikufilo ledu mOndonga ola ninga lihapu efiku nefiku. Kambonde ota ti ovanhu ota ve li kufile edu molwa odino – omunhu a dina nande omwene womukunda ile elelo. Otuna yoo ookaume ile ovakwanedimo vomukwaniilwa ava ve wete va fika po nawa. “Aantu yoludhi lya tya ngawo, otu yana, ookalegetse,” ta weda po. 

Kambonde okwa ti ponhele yUukongo waNehale na po ope na vamwe ve li kufila edu. Okwa dengelwa nokuli momafiku 7 August kutya opena ovanahambo hava i ko oufiku oku kufa edu nokudika eehambo davo. 

“Oha tu indile ovanahambo, ano ovanaimuna va fimaneke ovanamapya ponhele yUukongo waNehale, oshoyo ovanamapya nava fimaneke ovanaimuna opo va kale ponhele imwe,” ta ti. 

wakudumoauleria@gmail.com