Otjomuise-Otjihungiriro pokati kotupa tutatu, ohoromende yEhi rOvandoitji, ovakuramenepo va katjotjiri vo zo ndekurona zaimba mbaihamisiwa iyOtjiÞiro Otjindjandja tjOvakwena nOvaherero, nOhoromende ya Namibia oondjira komurungu aiyerike ko ma zengururiro omayakurwa no ma karerere ko zo ndekurona zo TjiÞiro Otjindjandja tjo 1904-1908.
Omuhaamise wo Komiti yOtjiÞiro Otjindjandja tjo Vakwena, no ka¿epo oka kuru kOmbongarero yOtjiwa¿a, omuhe¿endu Ida Hoffmanna, matja. Morutuu ko zo mbuze omuhe¿endu Hoffmanna matja omaundjiro wawo inga otja kongutiro nombepo yo ngutiro yOndjuwo yOzoveta yo 2006. “Ihi eÞe ma tu kambura kutja ma tji yandjere omautiro ngayenene ko nduvasaneno yomirari vyo tjihungiriro nu koru seinina ko tjihungiriro tjo mu zura tji ma tjiso okuyeneneka omaundjiro wetu ohunga no kwiitavera, no ku zemburuka, ondjesiro nu harukuru otjisuta kouhazendu wOtjiÞiro Otjindjandja iyo horomende yEhi rOvandoitji,’’ Hoffmanna matja.
Maweza ko kutja imba nai mberi mo tjihungiriro muveri nga ve tjiwe nawa kutja owo “Ovakwena no Vaherero” ka naa veurwa oku paha omazengururiro omarekoto, omasemba, no ma yarurepo oku Þuna ondjuriro onde yOtjiÞiro Otjindjandja tjo Vakwena no Vaherero tjo 1904-1908. “Tjingetjo wina eÞe ka naa tuzara rukwao ngaa ko ngaaruhe, ouhasemba mbutjitwa kweÞe oku patera pendje mberi ovanarupa va katjotjiri no vihungiriro mbi ma viyenene okuviyeta kotjikoro no ku pata imwe yo zo nÿo¿eno zo tjirwa tja Namibia tjo ku pirura ohuurire,” Hoffmanna matja.
Munao owo otji ma vemunu kutja ovihungiriro mbiripo nai vikurame otjo tjina ohepero ko kuuta rukwao na we ningire ozohoromende azeembari okutjita nao, ngunda ama pekara otjihungiriro tjo mokati kOvanamibia oveni oku hungirira komirari vyo tjihungiriro tjo ndjira orekoto no ngarerere yok u twara otjiposa ihi ko ma yandero. “Orupa rova kuramenepo va katjojtiri vo Vakwena no Vaherero, mu muna ozondekurona mo mahi wo zo nganda oo mwano auyerike mbu ma uungura,” Hoffmanna matja.