I Kae Matundu-Tjiparuro OTJOMUISE Oministera ndjihina otjito no kanepo kOmbongarero yOtjiuana, Ngarikutuke Tjiriange, warakiza kutja otjihungiro kombepo yOtjitiro Otjindjandja notjisuta tjitjiri mondjuwo indji atji haungirisiwa motjipolotika. Tjiriange watjere nao erero tja rya misire otjihungiriro ihi. Wautire nehungi re amatja mahungirire ko Tjitiro Otjindjandja uriri tjinga ohoromende a i na ongurameno kotjisuta ku kamhungirire otjikando tjarwe. “Otjitiro Otjindjandja tjOvaherero oruhoze rwetu nu katjisere okuungurisiwa mopolotika. Oruhoze rwetu karusere okuyandjera nao. Ndoovazu pakara nao ihi marire enyando ro porwara. Tji ndjiihamisa otjo mukwatua okumuna etako ropolotika moruheze rwetu,” watjere. Watjere mo kuhungirira kombepo indji ounepo a u kurungusiwa iyo mazenge nandarire kutja ouzeu okuhina kukara nomazenge posyo ngunda aperi kapesere oku kara ongore. Watjere Otjitiro Otjindjandja tjOvaherero oo tjina otjihina mbindu komutima nu tjozombuku tji tja ka rereko mo ma kuruhungi wehi indi nu mena ra nao mo mwano umwe poo warwe ovandu va Namibia avehe otji va tunwa. Munao owo otjo va kura menepo vo vandu va Namibia otji vasere oku tuapo no masa kutja okuza ko horomende yOvandoitji kwa sere oku raewa tjike tjitjiri otjina otjipupu otjisuta kotjitiro tjOvaherero tjo 1904-6. Ombongarero yOtjiwana otjo rutu oruna meri zirira rwehi ra Namibia yasere oku zemburuka otjiungura tjayo mouye otja tji matjitunu kehi na ko ngurameno yohoromende. Munao otja ningire ondjuwo indji oku hungirira kepu indi no ndengero ndjeri pwire. Owatjiri kutja mena rOtjitiro Otjindjandja tjitja tjitua iyo rupa ro ndjururiro ro huuire yOvandoitji, ozongombe, ehi naa tjihe tjOvaherero na tjingetjo tjo Vatakume nOvakwena tja kamburwa okuza kOmarururu nganduu kEpako na Tjomeva nganduu ko Karusburg. Ndinondi otuveze itui owini wo zondekurona zaimba mbayeat otjitiro ihi. Ouvi wo mokaruhungi inga weri raisire mOtjitiro Otjindjandja tjOvaherero. Ovanatja va i mba mba vyarera mOtjitiro Otjindjandja tjOvaherero ngunda va vyara nganduu ku ndinondi. “Owatjiri kutja Ovaherero kavo aveyerike mba hangaukire kehi yohuurire yOvandoitji. Posyo Otjitiro Otjindjandja tjOvaherero tja zikamena keraa ro Ngenerara Lothar von Trotha ndari nondando yapeke oku: yandeka, okuzemisa, okuzengisa, okuyaha okuzepa ovakazendu no vanatje kutja vena poo kavena ovyumbe, okuramba Ovaherero mo South West Africa, okuvetua ke hi yongaro yondjuriro noku ve undurira komaheke vekate onyota nondjara,” Tjiriange watjere. Tji matuhungirire kepu indi ngatu tjiwe kutja indi eehi raro rokongotue mo makuruhungi. Momwinyo tjingewo ngatu zemburuke kutja ohoromende yetu yakuta ongurameno yo ndjesirasaneno. Ovina aviyevai imbi otji vyasere oku ya uzasana. Tjiriange watjere o merikutiro nohani yopolotika, tjinene nene mOvaherero nOvambanderu tjikweya kOtjitiro Otjindjandja vyasere okutuwa posyo. Imba mbe hongorera otjina ihi kavesere oku munikwa ayo omena ropolotika. Ngape tjiukwe kutja Otjitiro Otjindjandja tjOvaherero katjo muhoko umwe, poo katji nanwa iyo ombangu yotjivara nu wina ka tji hona parerwa po iyo politka. “Va kwatere ovakwetu kutja otjivara otjinge no muhoko u ne nga tu tjiwe oma kuruhungi wetu no ku yezemburuka. Tjituazu imbo uriri o tji matu yenene okuhara omasa.” Tjiriange tjazire no kuhungira o Presidenda yo DTA, Katuutire Kaura, waturikire otjhungiriro kombepo indji kOritjavari ndimariyende.