Auleria Wakudumo
Nonande epangelo otali ningi eenghambadala okukwafela ovakwashiwana va dengwa kefundja, ovo va tembukila keetenda ihava kofa tava mbonyoka, ve na oumbada wokuhanga omaumbo avo a yukwa po keembudi sha ningilwe omido da dja ko.
Vamwe vomwaavo ve li keetenda kOnanhinda moshitukulwa shaHangwena ova ti mo2022 ova hangele omaumbo avo a teywa noinima yavo ya iwa nayo keembudi manga ve li keetenda. Odula oyo omaumbo avo natango okwa li a yelulwa.
Ndeyapo Shifidi, weedula 40 okwa ti ita dimbwa nande eshi mo2022 a hangele oipeleki yongandjo yeumbo lavo ya iwa nayo, noinima ihapu ya kufwa mo meenduda.
“Eshi nda dja keetenda, onda kundwa ashike keenduda di li hamwasha, poluhaela, oipeleki yongandjo yeumbo aishe ya dengululwa ko ndele tai iwa nayo. Eenduda nado oda teywa ndele tava kufa mo eshi va hala,” Shifidi ta ti.
“Onda li nda ngwangwana neenghono. Molwehandu onda pula Kalunga kutya omolwashike e na okuninga nge ngaho,” Shifidi ta twikile.
Omukainhu weedula 21 Rachel Adolf, naye okwa ti ova hangele omakumba eenduda meumbo lavo a teywa po.
“Otwa hanga eembete dokunangala da tumbwa mo manga tu li keetenda,” Adolf ta ti.
Ovakwashiwana ova holola kutya pefimbo lodula, eengangala ohadi ende nomaumbo oo ehe na ovanhu tadi vake eshi da hala.
Nonande ovakwashiwana hava fiye omaumbo avo a pata, vahapu vati ohava hange a teywa.
“Eembudi ohadi kala di na efimbo la wana okuvaka eshi da hala nokuenda momeva,” umwe ta ti.
Va anya keetenda
Omolwonghalo youmbudi, ovanhu vamwe unene ovasamane ova hoolola okukala momaumbo e li momeva opo va amene omaliko avo.
Kakele komaliko, ovasamane ova fyaala yo komaumbo shaashi vati keetenda kaku na epenge – kaku na eyooloko pokati kovakulunhu nounona, ovalumenhu novakainhu – ovanhu aveshe ohava nangala ashike poluhaela motenda.
Omukulupe umwe okwa ti oshinima oshi li ashike oshimbwilikita nande oto djala omoimhutu ashike ye ku kalela.
Ngoloneya woshitukulwa shaHangwena, Sebastian Ndeitunga okwa holola kutya ova li va shivifila ovakulunhu ovo tava dulu okutauluka omeva opo va kale hava ka tala komaumbo omalufe.
“Nande ongaho, ohatu ka tuma ovapolifi va kale tava tale omaumbo oo efimbo nefimbo,” Ndeitunga ta ti.
Kakele kaasho, Ndeitunga okwa indila ovakwashiwana ve li keetenda opo ve lididimike molwaashi epangelo onghene tali twikile okuyelula ovakwashiwana koikandjohoololo imwe.
“Okukala motenda novakwanedimo voye onye amuke itashi dulika paife shaashi eetenda inadi wana. Nonande twa pewa eetenda onghela, otu na natango oku di tukulila koikandjohoololo imwe ngaashi Ongenga, Engela nOshikango opo tu kufe yo vakwao moudjuu,” Ndeitunga ta ti.
Ndeitunga okwa weda po ta ti epangelo otali yandje manga omakwafo opetameko ngaashi okututila ovakwashiwana keetenda, okuyandja oikulya, oundjuwo, osho yo oikuni.
-wakudumoauleria@gmail.com