Andreas Nekongo okwa ti ondjodi younafaalama oya patululwa koifokundaneki, ei hai lopota nghee ovanafaalama vahapu ve shi enda opo va dule oku shi pondola.
Nekongo okwa ti okwa kulila pomukunda Okanya moshitukulwa shaMusati, nokwa kala e hole ounafaalama okudja peedula dopedu, nonande ina kala e na oikwa noipangifo.
“Nonando nda dja ndi na ohole osho yo ohokwe younafaalama woimeno, kanda li lela ndi na oikwa noipangifo ya wana, osho yo ounongo. Onda kala ashike handi lesha oikundaneki unene ame handi pwilikine omahokololo ovanafalaama unene okudilia moshitukulwa shaKavango, nghee ve shi endifa opo va dule oku kala apa veli nena vena oikunino yakula,” ta ti.
Okwa ti momudo 2013, omo a tameka okakunino kaye kashona konima eshi alandelwa eeni kuina ndele ta kunu oingumutulu yaye. “Pefimbo olo okakunino kange kakwa li lela haka di oingumutulu ihapu hatu dulu okupaafana novashiinda, ashike konima yefimbo oshikunino osha ka kula ndele tashi tameke okudja oingumutulu ihapu lela,” ta ti. Eshi oshikunino shange eshi sha kula onda tameka okukala handi landifa lela, ame ohandi kufa ombinga momauliko oipindi ngaashi Ehao Expo, ame handi mono yo ovanhu have ya okutalela po ongeshefa yange tave ya okuteka eestoka davo.
“Odula ya dja ko onda pewa oshimaliwa kehangano loEnvironmental Investment Fund, olo la kwafa nge opo ndi lande edu lange momukunda, opo ndi dule oku nenepeka oshikunino, ame handi eta omeva poshikunino shange, noku kuta omunailonga umwe,” ta ti.
Okwa twikila kutya oshikunino shaye oshili tashi kwafa oshiwana momikalo dayooloka nena. Shaashi pafe ovanhu iha vai vali keefitola vaka konge oingumutulu noihape kondilo, ndele oha vai ashike popepi puye, voo tava lande kondado ishi oku li neekelwa. Nekongo okwa ti nande ongaho oku li ha taalele omashongo ngaashi shikukuta, omeva ina awana oshoyo oipuka ei iha li oimeno.
taimihaihambo2000@gmail.com

