New Era Newspaper

New Era Epaper
Icon Collap
...
Home / Ovapolifi 10 ve likufa eemwenyo okudja odula ya dja ko

Ovapolifi 10 ve likufa eemwenyo okudja odula ya dja ko

2022-08-05  Festus Hamalwa

Ovapolifi 10 ve likufa eemwenyo okudja odula ya dja ko

Festus Hamalwa

Neudo okwa lopotwa ovanambelewa vopolifi ve li vatano va fya eshi ve likufa eemwenyo. Omuvalu ou owa eta omuvalu wovapolifi ovo ve lidipaa okudja omudo wa dja ko povanhu omulongo. 

Oonakufya aveshe ovalumenhu, nomokati kavo omu na ashike umwe aeke e limangeleka - vakwao aveshe ove liyasha.

Edi oda popiwa komupopiliko wopolifi omupedu Commissioner Kauna Shikwambi meenghundafana naKundana Etine.

Okwa ti ovapolifi aveshe ve likufa omwenyo, kape na ou a fiya po omukanda tau yandje ouyelele kombinga yefyo laye.

Vamwe vomoonakufya ovo va li ve na eembadi dakula mopolifi, ovo omukulunhu woshitaashi shopolifi shaTubusis moshitukulwa Erongo, Vilho Hamulwa weedula 56, nomupedu commissioner Edward Haiduwa oo a hangika opo a pendjelwa moilonga. Ava navo ove likufa omwenyo pamukalo woku liyasha.

 

Oshike tashi eta ovapolifi ve limangeleke

 

Omupeduminista wouministeli weameno Daniel Kashikola okwa ti oshinyenu, oyuuyemo ishona noshoyo onghalo ii keenhele tadi longele ovapolifi oyo imwe tai etifa ovapolifi ve li kufa eemwenyo.

Okwa ti ovapolifi vamwe ohava kwatwa koshinyenu eshi hava longo oilonga inave i panda shaashi okukala omunambelewa wopolifi kasha shi oilonga ipu, navamwe kave na ombili molweendjabi davo dishona.

“Ovapolifi ohava longo oilonga idjuu ohava ka longela keenhele dimwe da nyika oshiponga, okukala momutenya pomainda, tava ende omaufiku keemhadi, tava ka konga ovanhu va fila momeva. Onghee ouministeli wetu owa fimaneka oilonga tai longwa kovapolifi,” Kashikola ta ti. 

Kashikola okwa weda po kutya onghalo yeendjabi da nghundipala oya etela oya tula ovapolifi meendjo dihapu moku kufa omikuli da yolooka nasho ohashi dulu okueta omhepo yokuli kufa omwenyo.

Okwa ti itashi ulike efano liwa koshiwana ile kounona eshi ovapolifi hava kala teve li kufa eemwenyo tava longifa eendjebo tave li ya she vo vene.

Omuxungimwenyo Maryna Mostova woClinical Psychologist koKhomas Medical Centre moWindhoek okwa ti onghalo yomikifi da yooloka nayo otai eta oshinyenu noumbada shaashi ovanhu vamwe kave hole oku udika kutya ove na omukifi wonhumba ile wongadi.

Kakele koukolele, Mostova okwa ti ovapolifi ohava mono oinima inyanyalifa ngaashi poiponga yovanhu va fya, okuteta ovanhu meemhango ngeenge ve l mangeleka, onghee eshi ohashi piyaaneke omadiladilo neemhofi, notashi etele omunhu eendjodi dii ndele tashi mu pe omhepo yokulimangeleka.

Okwa ti ovapolifi vamwe ohava kala ve na oshinyenu eshi hava longo oilonga idjuu ndele ihava wedelwa keendjambi odo dinini nale vo vali ihava yelwa moilonga.

 “Ovapolifi navo ova hala omaumbo oshinanena, eetuwa nosho tuu ashike eendjambi itadi shi pitike,” ta ti.

“Unene tuu ovapolifi hava longele komikunda kave na ouyelele nehongo nghee ve na okumona omakwafo ngeenge tava hepekwa koupyakadi wopamadiladilo. Eshi ohashi eta fiyo omunhu te likufa omwenyo,” Mostova ta ti.

 

Oshike tashi dulu okukelela ovapolifi vehe likufe eemwenyo

Mostova okwa ti ovapolifi nava kale va manguluka oku ka konga omakwafo kovaxungimwenyo, kovafitaongalo ile va kale tava popi novapolifi vakwao ovo ve linekela.

Okwa ti ovapolifi ova pumbwa okukala tava ningilwa oikonga yokuyandja ehongo nouyelele nghee ve na okukonga omakwafo ngeenge ve lihanga ve li moupyakadi.

“Ovapolifi ve na omalihumbato okulikufa omwenyo nava kwafelwe diva. Oshikondo shopolifi nashi kale tashi yandje omadeulo kovapolifi e li kombinga yexungomwenyo opo va kale tava yambidida vakwao ngeenge ve na oupyakadi,” ta ti.

Okwa kunghilila ovapolifi opo va kale tava i koipangelo ngeenge va monika omikifi donhumba opo va ka pewe omayakulo exungomwenyo.

 

Oshikondo shopolifi osha faneka oku ninga po shike

Kakukutu wopolifi moNamibia Inspector General Sebastian Ndeitunga eshi kwa li a ninga eenghundafana noshikundaneki shoNAMPA okwa ti oshikondo shopolifi otashi ka deula ovanambelewa vopolifi opo va dule okuninga ovaxungimweno.

Okwa ti elalakano okukwafela ovapolifi ve na omaupyakadi wopamadiladilo.

“Ngeenge omupolifi okwa kala e na oupyakadi wopamadilaadilo otashi eta a kale ita longo vali nelitulemo shaashi ota kala ehe na ombili, ye oku li moshipilili shomadilaadilo,” Ndeitunga ta ti.

Okwa ti otava ka kwashipaleka kutya ovapolifi ova pewa omayakulo exungomwenyo unene tuu ovo ohava kala ve na eendjebo opo ku kelelwe vaha ninge vali oihakanwa yoku li dipaa neendjebo.

Kakele kaasho, Shikwambi okwa ti oshikondo shopolifi oshi na ovaxungimwenyo va dja kouministeli woukashikekookanhu hava longo nokuyadja omayakulo exungomwenyo kovanambelewa vopolifi tava hepekwa koupyakadi wopamadilaadilo.

Omayakulo a yandjwa kovaxungimwenyo okwa kwatela mo ehongo lopanghalafano, ehongo kombinga youndjolowele noshoyo ouyelele komikifi da yooloka ngaashi HIV\AIDS.

Kashikola okwa ti ouministeli wavo otau ka tula oinima ihapu moilonga nghee ovapolifi ove na okukala va kwafelwa ngeenge tava hepekwa koupyakadi wopamadilaadilo.

Okwa ti ouministeli meameno otau ka yandja omhito kovapolifi opo ve ke lihongele oshilonga shoufita noshoyo ouxungimwenyo.

Okwa ti elalakano opo oitukulwa aishe ku kale ku na ovafitaongalo ile ovaxungimwenyo opo va kale tava yandja omayakulo kovapolifi keenhele davo doilonga.

“Mopaife ngaha out na ashike ovafitaongalo vovapolifi ve li koshitukulwa shaKhomas hava yandje omayakulo exungomwenyo kovapolifi. Onghee ohatu ka yandjaneka ovapolifi vovafita koitaashi ya yooloka shaashi otwa hala okunghonopeka oshikondo shexungimwenyo,” Kashikola ta ti.

Okwa weda po ta ti oumisteli weameno otau kendabala okukala wa xwexwepaleka onghalo ii kenhele dovapolifi eshi tava ka tungilwa omaumbo va dje mo meetenda noshoyo okukala va mona omauwa a wedwa po.

fhmalwa@nepc.com.na

 

Omupedu Commissioner Kauna Shikwambi omupopiliko wopolifi.

Efano: NAMPA


2022-08-05  Festus Hamalwa

Share on social media