Ovakulupe ova ninga oihakanwa yokutulwa mokatoo …Natango umwe a kengelelwa oN$37 350

Ovakulupe ova ninga oihakanwa yokutulwa mokatoo …Natango umwe a kengelelwa oN$37 350

Omulumenhu weedula 63 okwa tulwa mokatoo ndele ta kanifa oshimaliwa omaN$37 350 okupitila kongodi yaye. Oshiningwanima osha holoka mexuliloshivike koshitukulwa shaKunene.

Omupopiliko wopolifi moshitukulwa shaKunene Warrant Kristofin Hamunyela okwa koleka oshiningwanima eshi. Opolifi oya hokolola tayi ti, omukulupe okwa dengelwa komulumenhu ta popi oipupulu kutya oha longele ehangano lo-MTC.

Otaku hokololwa kutya nakuninga oshihakanwa okwa lombwelwa kutya okwa findana oshimaliwa ko-MTC. Opolifi oya ti, okudja opo okwa pulwa eenomola daye dombaanga ndele te di yandje. 

Konima yefimbo, oshimaliwa shi fike poN$16 450 osha lopota kongodi yaye sha dja ko kombaanga. 

Opolifi oya hokolola tai ti, omukulupe okwa endelela opo a dengele kombaanga ashike natango konima yokafimbo oshimaliwa shi fike poN$20 900 osha lopota sha dja ko lwoshikando oshitivali kombaanga yaye. Kape na ouyelele kutya oshimaliwa osha kufwa ko kulyelye.

Oshiningwanima shikwao, oshivike sha dja ko, okwa lopotwa omukulupe weedula 70 womulumenhu a kanifa oshimaliwa shaye shi fike poN$47 960 konima eshi natango naye a tulwa mokatoo okupitila kongodi yaye. 

Oshiningwanima osha ningwa koshitukulwa shaKunene.

Opolifi oya hokolola tai ti omukulupe okwa dengelwa ongodi komulumenhu ta popi kutya ota denge okudilila kehangano loSocial Security, mboli oipupulu.

Otaku hokololwa kutya kalyamupombo ou okwa pula omukulupe opo a yandje eenomola daye dombaanga. Kalyamupombo ou okwa lombwela omukulupe kutya ngeenge okwa yandje eenomola daye dombaanga ota tuminwa oshimaliwa. Omukulupe vati okwa dimina ndele ta yandje eenomola domavalulilo ombaanga yaye. Opolifi oya hokolola tai ti, konima yokafimbo oshimaliwa osha lopota sha dja ko kombaanga yaye. Fiyo opapa oshimaliwa inashi monika nomakonakono opolifi otaa twikile.

Kape na ouyelele kutya omufekelwa ou olyelye.

Efimbo keshe opolifi otai kumaida oshiwana opo shiha yandje vali eenomola davo domavalulilo eembaanga kovanhu vehe shi molwaashi paife ookalyamupombo vokukengelela ovanhu ova ninga vahapu. 

Okwa didilikwa ovakulupe ovo kwa li ve li ovanashilonga va ninga oihakanwa yokunyekwa oshimaliwa shavo tashi pitile pamukalo wokatoo kokongodi.

Oshiwana osha kumaidwa opo shi xulife po okuya meenghundafana novanhu vehe va shi unene tuu ngeenge tava di keembaanga.

“Omunhu ngeenge okwe ku dengele te ku pula ouyelele u na sha neembaanga doye dima ko kongodi yoye shaashi oto tulwa mokatoo,” opolifi tai ti.

fhamalwa@nepc.com.na