Oshikonga shotuntila yopolio sha tameka  …minista ta indile etaandalitho lyuuyelele wothaathaa

Oshikonga shotuntila yopolio sha tameka  …minista ta indile etaandalitho lyuuyelele wothaathaa

Ignatius Nambundunga

Uuministeli wuundjolowele nonkalonawa owa patulula pambelewa oshikonga shetuntilo opolio mOmaandaha oshiwike shika, notashi ka ningwa pamalweedhe gaali, moka olweedhe lwotango talu ka tameka momasiku 26 sigo 29 Januali 2026, nolweedhe olutiyali omosiku 24 ngolongo 27 Febuluali 2026. Shika osha ningwa ongomukalo gokukelela etaandelo lyomukithi nguka, konima sho gwa li gwa ndhindhilikwa muNovemba omumvo gwa yi momudhingoloko gwaNdama moshitopolwahogololo shaKavango East. Nonando omandhindhiliko ngaka ga monika, minista guundjolowele Dr Esperance Luvindao okwa li e shi yeleke kutya shika itashi ti moNamibia omu na omukithi nguka, ta ti: “Onda hala okuyeleka kutya kape na omuntu a lopotwa a kwata kopolio moNamibia. Omandhindhiliko ngaka otaga gandja elondodho lyopetameko, notwa kutha onkatu mbala ompanga aanona inaaya lemana, mpanga oofamili inaadhi gumwa nampanga inaamu tukuka omukithi nguka.’’

Polio omukithi hagu taandele unene okupitila momakwatathano ngaashi momake, iikulya osho wo okunwa omeya ge na ombuto ndjoka. Ohagu vulu okulemaneka omuntu, nomoompito dhilwe wo ohagu vulu okudhipaga, unene tuu ngele tashi ya moohembundangele. Nonando omukithi nguka kagu na epango, ohagu vulu okwiindikwa okupitila motuntila. Oshikonga shika shopashigwana sha shimbike mOmaandaha okwa shoneka aanona aashona, okuza pevalo sigo opoomvula 10.

Minista Luvindao okwa li wo a pula elongelokumwe pethimbo lyoshikonga shika. “Otandi indile wo aaleli yopamithigululwakalo, aaleli yopambepo, ookansela, aalongisikola osho wo mboka haya vulu okunwetha mo oshigwana ya yambidhidhe oshikonga shika pamukalo gokutaandelitha uuyelele womondjila, okukutha po omalimbililo osho wo okuhwahwameka ekuthombinga lyaayehe,’’ Luvindao ta thamuna ngaaka.

Okwa li wo a dhimbulukitha oshigwana shi dhiginine okukaleka po uuyogoki, ta ti owo kamana ngele tashi ya kokukelela omikithi, ta kumike aantu yi iyoge koonyala nothewa, ya nwe omeya ga yela nokukaleka omahala gawo ga yela opo ku kelelwe omikithi ndhoka hadhi taambathanwa.

Oshikonga shika shetuntilo lyopolio otashi tulwa miilonga nosha hangakenwa kuuministeli wuundjolowele nonkalonawa, ehangano lyIigwanahangano hali ungaunga naanona lyo-UNICEF, ehangano lyuunjdolowele muuyuni- World Health Organisation (WHO) osho wo endiki lyokukandeka omikithi lyedhina Centre for Disease Control (CDC) osho wo galwe. 

-inambundunga@nepc.com.na