Auleria Wakudumo
Kansela woshikandjohoololo shaKongo Efraim Shipindo okwa holola omhangela yoshikandjohoololo shaye. Okwa ti oku na ohokwe nehalo lokuyambula po eeproyeka, oyuuyemo nexumokomesho moshikandjohoololo.
Shipindo okwa ti ondjodi yokuyambula po Okongo inai hovela ashike eshi a ninga kansela ndele osha kala muye nale neeproyeka dimwe okwe di tota omanga ina ninga kansela.
“Omanga inandi linekelelwa oshilonga eshi kovakwashiwana, onda hangwa nale nda tota oproyeka yoihape noungumutulu pokapangelo kanini oko ndali handi longo osho yo oproyeka yokukwafela Ovayelele moshikandjohoololo,” Shipindo ta holola ngaho.
Oshikandjohoololo shaKongo oshi shivike nawa onga oshikandjo osho shina efululu la matutu, hashi limi nokuteya omahangu ofulundudu, noshina eengobe ito mane okuvalula.
Nande ongaho, Shipindo okwa ti eshi ove shi lundulula. Paife mOkongo omu na oihape noingumutulu aishe oyo to hange meefitola, nexumokomesho la wedelwa. Kakele kounamapya, oshikandjohoololo osha lundulula yo omwaalu wovanhu ovo vehe na oilonga unene ovanyasha.
“Eengulu dofikola dihapu nado oda tungwa, eepate. Shimwe shetu kumwifa moshikandjohoololo osheshi kutya omwaalu womeva ena oundjolowele paife owa ya pombada neepelesenda 80,” Shipindo ta ti ngaho.
Eeproyeka
Shipido okwa holola kutya eeproyeka dimwe tadi shi endifa nawa moshikandjohoololo ongaashi: Olukula Green Scheme, Omauni Joinery and Carpentry, Okongo Wildlife Initiatives, Ondevahoma Action Kraal, Omauni Green Project nadikwao dihapu.
Omashongo
Nonande Ovakongo tave shi endifa nawa, kansela okwa ti natango opena shihapu shina okuningwa opo oshikandjohoololo shi ye komesho natango.
Okwa ti ove na opate yaKongo nOshiti shaHaihonya oyo ya shiivika nawa ongopate yaCasablanca.
Opate ei oya kwatakanifa oitukulwa ivali: Oshikoto osho yo Ohangwena, Nande opate ya kwatakanifa oitukulwa ivali, oi li monghalo yii noya pumbwa okulongwa meendelelo.
Otwa ya nale mekwatafano nouministeli woyeendifo osho yo ehangano loRoads Authority.
Opate ei ngeenge oya longwa fiyo okOlupale, otai dulu okueta exumokomesho nokutunga eengaba daNamibia naAngola mOlupale.
Kansela okwa holola yo kutya nonande tava longo noudiinini okuyambula po eeproyeka dounamapya, natango oproyeka Onehanga otai shongola molwa oshimaliwa.
Oshikandjohoololo osha dengwa yo koshikungulu shomhepo neudo osho sha fiya omikunda di dule punhatu pomutenya novakwashiwana mutu itava teya sha nande ndande.
Ohokwe youleli
Odalele yomomukunda Onghalangobe oya holola kutya ohokwe youleli muye oye ya mo eshi a mona ovanhu tava monifwa oixuna moita.
Okwa ti ohe li ufana onga oshixupe eshi a xupa moshiponga omo mwa xulifila vahapu pefimbo oshilongo tashi kolonyekwa.
Oshiningwanima shimwe itashi dimo vali momutwe waye osheshi eumbo laxe la xwikwa po komakakunya omo mwa pila mukwao umwe omanga yee a xupa natango.
Ouleli okweukongholelwa kuxe oo ali omufitaongalo oshoyo mwene womukunda.
Shipindo omupangi keifano nokwa kala oye ekwetele okapangelo kashona Olukula komesho.

