Tobias Petrus omukalimo womoshitukulwa shaHangwena, okwa ti okwa kanifa omesho aye peedula dishoneelela, ashike oku li te shi endifa nawa ongomuhongi wOshikwanyama osho yo Oshiingilisa pofikola yaNakambuda moshitukulwa shavo.
Okwa ti okwa mona omhito yokuya kofikola, ndele te ke lihongela ouhongifikola koUniversity of Namibia. Petrus okwa ti ye ka li a dalwa omupofi, okwa dalwa ashike e na omesho aeshe, omo limwe laye e li kanifa eshi a li okhanana, nokwa kala ashike halongifa eisho limwe.
“Peedula omulongo, e li la li hali mono ko nalo onde li denga noshiti epuko ndele tali pofipala,” ta ti. Onghalo vati oya ka etifa a twalwe kofikola kEluwa, oko ku na ovanhu ava ihava mono ko, nokwa shunifwa kondodo yotete opo a tameke petameko navakwao, shaashi oku ta di okwa hangwa nale e li mondodo onhinhatu.
“Kasha li shipu, ashike shaashi nghina nghee, onda dimiina. Nokonima yeedula dishona, onda ka tambulilwa mosekundofikola yaGabriel Taapopi,” ta hokolola.
MoGabriel Taapopi okwa li ashike ha longifa omambo aye oshipofi , okushanga oku lesha, nokonima eshi a pita okwa ya koUniversity of Namibia, oko eke li hongela ouhongifikola.
“Ohaluka nda ma eedula douhongi, handi komapulapulo oilonga, ndele handi di mo ndotete, opo ndi mone oilonga kOnakambuda,” ta ti.
Okwa ti paife ngaha ovahongwa vaye ohe vahongo Oshikwanyama nawa nOshiingilisa.
“Shaashi koshipelende ihandi dulu okushanga ko, ohandi lesha ashike vo ounona tave shange, nopexulilo lodula ohava piti nawa,” ta ti.
Semion Josef Umwe womovahongwa va Petrus okwa ti voo omuhongi wavo ove mu tambula ko ashike ngaashi ovahongi vakwao, nohave mu fimaneke nawa.
“Ngeenge te tu longo ohatu dimbwa nokuli kutya ke na oshipala shaashi otwe mu ika paife,” ta ti. Ngeenge tashi ya pokutalela oilonga younona, epangelo ole mu pa omukwafi ou e na oshipala oye a kale ha longo po oilonga oyo, osho yo okulonga mo eedjapo dounona.
Okwa ti pondodo apa ye e li, oku li po te shi endifa nawa, notatu vakwao ava vena onghalo ya fa yaye vaha sholole ndele nava twife eendjodi davo.

