Omupresidente Netumbo Nandi-Ndaitwah okwa ti omafyo ovanhu 16 ovo va xulifila moshiponga shotuwa oshi li tashi nyemateke nai molwaashi okwa li ovanashilonga tava yakula moshiwana.
Olomakaya efimbo longula okwa lopotwa oshiponga sheetuwa mbali de lidenga mumwe mondjila ya uka koMariental moshitukulwa shaHardap.
Opolifi oya hokolola tai ti ovanhu 11 va xulifa ovanambelewa hava longele koshikondo sheedolongo, ovanhu vavali ovanambelewa vopolifi omanga omunhu umwe omukwashiwana a hangika naye a londekwa motuwa, omanga ouyelele we lixwa po kombinga yavavali ava va fila moshipangelo inau wana po nawa pefimbo lenyanyangido loshifo onghela.
Ovanhu va mona oshiponga ova twalwa koshipangelo opo va ka mone epango lopaunamiti.
Omupresidente okwa ti edjepo lovanhu ava oluhodi linene kOvanamibia aveshe, onghee ombelewa yaye otai yandje omahekeleko kovakwapata aveshe nookaume vovanhu va xulifa.
Omukulunhuwiliki woshikondo sheedolongo Raphael Hamunyela okwa ti endiki levyulonghalo lokoMariental itali ka pitika omatalelepo manga molwoshiponga eshi.
Okwa ti oshiwana otashi ka shivifilwa nale kutya onaini shi na okutalela po endiki levyulonghalo eli.
“Ohandi indile oshiwana shi longele kumwe nafye pefimbo loluhodi eli,” ta ti.
Minista weameno, oikwameni nomataulikilo okeengaba Lucia Iipumbu naye okwa yandja etumwalaka lomahekeleko kovakwapata voonakufya.
Okwa ti oshiponga eshi oshinyanyalifa unene shaashi osha dipaa ovanhu vahapu.
Omukulunhuwiliki wehangano lokukelela oiponga yomeendjila lo-MVA Fund, Rosalia Martins-Hausiku naye okwa yandje omahekeleko kofamali yovanhu va xulifa.
Okwa yelifa ta ti MVA Fund ota ka yambidida ofamili yovanhu va xulifa.
“Ovakwapata voonakufya nava kwatafane neembelewa do-MVA Fund keshe di li popepi,” ta ti.

