Ngurare a hala efakitoli lombuta yeembudufukwa mOtjinene

Ngurare a hala efakitoli lombuta yeembudufukwa mOtjinene

Omupilima woshilongo Elijah Ngurare okwa lombwela ovanafaalama va dingilila omudingonoko waTjinene, va tameke okulongela kumwe mokueta po ofakitoli yokuninga ombuta okudilila meembudufukwa.

Ngurare edi okwe di popya pefimbo a li a ka talela po ofaalama yedina Toekant mOtjinene moshitukuwla shaMaheke, kutya okuwete omhito iwa kuvo noyakula mokunenepeka ounafaalama kombinga yavo.“Edu leni oliwa lo oli na oushosho. Onda hala mu longele kumwe novanafaalama vopopepi nomidingonoko deni, mokuyeleka onhele yakula lela shaashi opo i li ya wana nawa, ndele tamu tameke oshifukwa lela shakula, tashi dulu okudja eembudufukwa tadi ningwa ombuta,” ta ti. 

Eli eufo la dja komupresident woshilongo Netumbo Nandi-Ndaitwah, kutya Ovanamibia nava dule ko eenghaku ngeenge tashi ya pounamapya, osho yo pokulilongela oikulya yavo kuvo vene. 

Ngurare okwa ti Ovakwamaheke otave shi endifa nale nawa mounafaalama wavo, ashike okwa hala va tameke okukala tava kunu omaludi oikulya ya yooloka. 

“Eshi natango otashi ke mu vatela opo mu kale mu na ouxupilo weni vene wa kola, onye vene mwe u eta po neenghono deni, ndele hakukala mwa tala moikukya ei tai dilile kondje yoshilongo,” ta ti. 

Omupilima minista natango okwa kunghilila ovakwashiwana vaTjinene kelongelokumwe nokeudafano nombili pokati kavo, unene ngeenge tashi ya pokunenepeka ounafaalama. “Ngeenge omu wete tashi nyengana, ile mwa pumbwa ekwafo okudilila kepangelo uuna mwa ka temaka okuninga eefaalama deni, omu na oufemba wokupula ekwafo kepangelo,” ta ti. Ngurare okwa ti exumokomesho moshilongo oli na ashike okuholoka po ngeenge ovanhu tava longo ve uditafane vo tava paafana omayele.“Ngeenge edilaadilo lokueta po ofakitoli yombuta yeembudufukwa ola tu, nena natango omwa teelela mu ka kale mwa yandja eemhito doilonga kovakalimo vomomidinginoko deni,” ta weda po.

-taimihaihambo2000@gmail.com