NNN a vilikila oshiwana  …ouhaku, ounamapya nounaimuna, eyambulepo lovanyasha, ehongo, omaumbo oyo tete 

NNN a vilikila oshiwana  …ouhaku, ounamapya nounaimuna, eyambulepo lovanyasha, ehongo, omaumbo oyo tete 

Auleria Wakudumo 

WINDHOEK – Omupresidente Netumbo Nandi – Ndaitwah okwa tofamo eyokomesho olo la hangwa momukokomoko wokulela kwaye oshoyo omashongo oo eli mondjila yoVision 2030. 

Omupresidente okwa tofa omashongo osho yo emayokomesho pefimbo ta yandje oshipopiwa shaye shitivali shina sha noinima ya pamba oshilongo momutumba wopashiwana onghela. 

“Oshilongo otashi ende tashi xumu komesho moikondo ya yooloka omanga natango pena oinima imwe oyo ya pumbwa okutulwa moilonga natango,” Omupresidente ta holola ngaho. 

Omupresidente okwa ti kutya epangelo otali twikile okutula komesho omushangwafaneko wongudu yoSwapo (2025-2030), omangela itihamano yoNational Development (NDP6) oyo ya li ya totwa muJuli 2025. 

Omangela ei oya li ya kwafelwa koNDP6 neebiliona N$106,3 mwa kwatelwa omangela yexumokomesho yeebiliona N$12,8 momutengenekwafaneko wo2025/2026. 

Germany naNamibia 

Omupresidente okwa holola kutya eenghundafana odo da kwata eedula dihapu pokati kaNamibia naGermany shi na sha nehepeko oshoyo oipongolo Ovaherero oshoyo Ovanama odili poku pwa. Okwa ti eenghundafana edi otadi ka etwa momutumba wopashiwana mutu kexuulilo lodula. 

“Ohandi indile atushe tu ye oukuni kumwe nonde lineekela konima keenghundafana edi da xuuninwa netokolo eli la ningwa po opo tu ekeleshi oshinima eshi tashi tu dimbulukifa omafiku madjuu naashi twa kanifa ovaholike vetu,” Omupresidente ta holola ngaho. 

Ya fimana 

Omupresidente okwa holola kutya epangelo onghenla tula komesho ounamapya nounaimuna, eyambule po lovanyasha, ehongo, ouhaku, omaumbo naikwao imwe. 

Mounamapya, Namibia okwa hala okushunifa pedu okulanda oikulya okudja kondje yoshilongo neepelesenda 80 mo2030. Omupresidente okwa ti oshilongo otashi ende nale sh auka kelalakano eli shaashi ovanhu ova tameka okulonga oikulya yavo vene neeproyeka dihapu doikulya oda totwa kepangelo. Okulonga oikulya omwa kwatelwa omapungu oo eepelesenda dihapu hadi kufwa kondje yoshilongo. 

“Oshikondo sheemina nasho oshha fimana. Oshikondo ohashi eta moshilongo oshimaliwa shi dule peebiliona N$64,7. Oikwanyono oyo hai longo ketango nayo ohai eta oshimaliwa shi fike peebilion N$8,” Omupresidente ta holola ngaho. 

Omayakulo oshiwana 

Nandi-Ndaitwah okwa holola kutya epangelo otali yambula po omayakulo oshiwana nokutula eemhumbwe davo komesho. 

Okwa ti epangelo ola yambula po oshikondo shehongo oshoyo ouhaku okukwafa Ovanamibia. 

Omupresidente okwa li a talela po oshipangelo shoCentral oshoyo Katutura moWindhoek opo a tale nghene oshilongo sheli longekidila ovanaudu vomedical aid oshoyo okuyambula po omayakulo oshiwana ashishe moshilongo. Ouministeli owa landa omashina ape okupanga ovanhu. Ovapangi ve dule po3 400 navo pewa oilonga. 

Ovanyasha noilonga 

Omupresidente okwa holola kutya ovanyanyamaulu ve dule 130 000 ova pewa oilonga okudja odula ya dja ko. Ovanyasha ova mona oilonga meeministeli nomoikondo ya yooloka ngaashi etanga leameno, ouhaku, ehongo naikwa imwe. 

Omupresidente okwa indila Ovanamibia aveshe, oikondo yepangelo oshoyo yopaumwene opo i tule oukuni kumwe mokuhanga elalakano lomangela itihamano yoNational Development nokuyambula po oshilongo. 

-awakudumo@nepc.com.na