Omufindalandu waava ve na ounghundi wa dindululwa 

Omufindalandu waava ve na ounghundi wa dindululwa 

Auleria Wakudumo 

Omuprima woshilongo Elijah Ngurare okwa pitifa pambelewa etalululo lomufindalandu kombinga yovanhu ovo tava lumbu nomaunghundi a yooloka. Etulo moilonga lomufindalandu ou, otali ka kwafa ovanhu ve na omaunghundi a yooloka okukala ve na eemhito di fike pamwe naavo vehe na omaunghundi osho yo okukufa ombinga moinima yoshinanena oyo tai ende nokulunduluka efimbo keshe. 

Omuprima okwa holola kutya eedula 28 da ka dilongela, Namibia okwa tula moilonga omufindalandu wotete wovanhu ovo ve na ounghundi. “Okudja opo, epangelo ola tula moilonga omufindalandu ou, wa kwatelwa mondungefaneko yoVision 2030 nomelongelokumwe noiwana yahangana, United Nations Convention on the Rights of Persons with Disabilities noAfrican Disability Protocol. Eshi osha ningwa opo ku kwatelwe mo ovanhu ovo ve na ounghundi,” Omuprima ta holola. Ngurare okwa holola kutya ovanhu ve dule 152 00 ove na ounghundi moNamibia. Nande ongaho, ova taalela omashongo mahapu oo amwe inaa lundululwa fiyo okeluwa eli. 

“Ounona vahapu ve na ounghundi ova patelwa kondje okuya meengulu dofikola molwaashi eengulu inadi longwa da kwatela mo ovo ve na omaunghundi. Ovanyasha vahapu ve na omaunghundi itava mono oilonga shaashi eenhele doilonga noilonga yoovene inai kwatela mo eemhumbwe davo. Momidingonoko detu, kamu na oikwafifohongo yokuyakula ovaholike vetu ovo tava lumbu noulema,” Ngurare ta ti ngaho. Omuprima okwa kwashilipaleka kutya omufindalandu mupe otau ka lundulula aishe ya tumbulwa metetekelo. Ngurare okwa li a holola momutumba wopashiwana ponhele yOmupedupresidente Lucia Witbooi kutya oshilongo otashi ka tula moilonga nokulundulula onghalo yovanhu ovo ve na omaulema moshilongo. Omufindalandu ou, owa tulwa moilonga sheli kolelela komhangela yoNDP6, oyo tai lalakanena okulundulula omayakulo moitukulwa aishe moshilongo. Ngeenge otashi ya kokuyakula ovanhu, kutya nee ove na ounghundi ile kave na ounghundi, omupresidente Netumbo Nandi-Ndaitwah okwa holola kutya keshe umwe na mone omayakulo a wana, shi fike pamwe moNamibia. Omufindalandu otau yandje omulandu oo epangelo li na okulandula opo omaupyakadi a tya ngaho a dule okukandulwa po. Omufindalandu owa li wa shainwa kokabinete mo8 Juli neudo. Omufindalandu owa pingafana po noNational Policy on Disability wo-1997. Elunduluko ola ningwa opo Ovanamibia va dule okulandula eemhango doiwana yahangana. Omuvalu wa ningwa mo2023 owa holola kutya ovanhu eepelesenda di fike po4,4 otava lumbu nomaunghundi a yooloka. Omuvalu otau holola yo kutya eepelesenda 5,8 dovanhu vahapu ava ve na oulema ohava di komikunda omanga eepelesenda 3,2 hava di meedoolopa. Oshitukulwa shaMaheke osho shi na ovanhu ve na oulema vahapu, eepelesenda 6,1, taku shikula oshitukulwa shaKunene neepelesenda 5,8. 

Epangelo ola holola kutya otali ka yambula po eefikola nomandiki oiputudilo ovahongwa ovo ve na ounghundi. Omufindalandu otau ka lalakanena yo okulundulula eenghalamwenyo dovakwashiwana ve na ounghundi moshilongo. 

-wakudumoauleria@gmail.com