Customize Consent Preferences

We use cookies to help you navigate efficiently and perform certain functions. You will find detailed information about all cookies under each consent category below.

The cookies that are categorized as "Necessary" are stored on your browser as they are essential for enabling the basic functionalities of the site. ... 

Always Active

Necessary cookies are required to enable the basic features of this site, such as providing secure log-in or adjusting your consent preferences. These cookies do not store any personally identifiable data.

No cookies to display.

Functional cookies help perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collecting feedback, and other third-party features.

No cookies to display.

Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics such as the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.

No cookies to display.

Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.

No cookies to display.

Advertisement cookies are used to provide visitors with customized advertisements based on the pages you visited previously and to analyze the effectiveness of the ad campaigns.

No cookies to display.

Epango lyoHIV Otali Ende Nawa moNamibia

Home Archived Epango lyoHIV Otali Ende Nawa moNamibia

WINDHOEK Namibia okwa tegelelwa a adhe oshishonekwa she mokugandja omiti dhokulelepeka onkalamwenyo yaamboka ye na ombuto yoHIV nomukithi goAIDS kaavu 30 000 omanga inaku thikwa komumvo 2008 ngoka gwa shonekwa. Aavu ye li 22 000 otaku tiwa oye li nale kepango ndika, naMinista gUundjolowele nOmayakulo gOpankalathano, Dr. Richard Kamwi ota ti oshilalakanenwa shokugandja epango ndika kaavu 30 000 oshi na okugwanithwa po okuthika pehulilo lyomvula ndjika, 2006, nenge kuyele omvula tayi ya, 2007. Aantu ye li 52 000 oya pumbwa epango ndika moNamibia, omanga aantu ye li 230 000 taya lumbu nombuto yoHIV nomukithi goAIDS ye na okumonenwa omiti dhika, Kamwi ta ti. Kamwi ngoka opo ashike a zi koshigongi oshiti-16 shIigwana muuyuni tashi popi kombinga yoHIV/Aids koToronto, Canada, ota ti okwa li e uvite uuntsa sho Namibia e shi pondola okushunitha pevi omukithi nguka oshowo omiyalu dhomaso goAIDS omolwoproholama ndjika yepango. Omiyalu dhehangano lyuundjolowele muuyuni – WHO otadhi ulike kutya Namibia oye e li komeho mokugandja epango ndika kaanona muAfrika, noku li pondondo ontiyali mepango lyaakuluntu a landula Togo ngoka e li gwotango. Kakele keshunithopevi lyombuto ndjika mokati kaakiintu ye li momategelelo okuza 22% momumvo 2002 okuya poopelesenda 19.7% momumvo 2004, omiyalu dhaavu haya kwatelwa moombete dhoshipangelo odha wo gwa pevi okuza paavu 12 8852 momumvo 2003 sigo aavu 11 410 momumvo 2005. Kamwi ota ti omiyalu dhomaso ge nasha noAids odha gwa pevi okuza paantu 3 627 momumvo 2004 sigo aantu 3 230 momumvo 2005, omanga omuyalu gwaavu ye li kepango ndika gwa londa okuza poopelesenda hamano momumvo 2003 sigo oopelesenda 38 omvula ya zi ko, 2005. Okukaleka po esindano ndika, Kamwi ota ti, Namibia oku na okugandja oshimaliwa kooproholama dhoHIV/AIDS dhoka unene pethimbo ndika hadhi mono eyambidhidho lyopainiwe kOshiketha shUuyuni okuza momumvo 2004 oshowo Oshiketha shOmakwatho gOpaulumompumbwe shOmupresidende gwaUSA shi nasha nOmayambidhidho goAIDS, shoka sha tameka okugandja eyambidhidho ndika okuza momumvo 2005. “Ongepangelo, otu na okukoneka kutya iima-liwa mbika kayi shi yetu. Iimaliwa ya za pondje yoshilongo,” Minista ta ti nokugwedha po kutya Namibia ngashingeyi ota nenepeke omayakulo gepango opo a endithe nawa oproholama ndjika, naashika otashi ti otapu ka pumbiwa oshimaliwa oshindji omolwepango ndika lya pumbiwa noonkondo. Nonando oopelesenda 10 dhomutengene-kwathaneko goshimaliwa shaNamibia ohadhi pewa uuministeli wuundjolowele, oshimaliwa oshindji ohashi longithwa mooproholama dhoHIV/AIDS, Kamwi ta yelitha. “Ondi na oku shi yelitha mpaka kutya omasindano ngoka ga adhika po oge li oshitopolwa shaayambidhidhi yetu yopamapendulopo,” minista ta ti, nokugwedha po kutya ngele osha ende nayi/ holoka sha kooproholama dhika, aantu ayehe mboka ye li kepango otaya ka gumwa nayi noonkondo, shoka tashi ka etitha nokuli sigo omaso. Kamwi ota ti Namibia okwiilonga oshindji komutumba ngoka, ngaashi kutya aanenentu mboka ye na oHIV/AIDS moshigwana yi iholole, aalumentu oye na okukwathathana naaholike yawo mokuya kehungomwenyo pahalo lyomuntu mwene nokukonakonwa, oshowo okunyatipaleka ooproholama dhaanadholongo noombwanda. Omakonakono ngoka ga ningwa po otaga ulike kutya okushunitha pevi engwanyagulo nomahepeko haga ningilwa mboka ye na ombuto nomukithi ohashi kumike aantu oyendji ya ka konge omakwatho gOmandiki gEhungomwenyo nEikonakonitho, nomokutseya uukwatya wawo aantu ohayi ihumbata nawa. Mokati kaantu 22 000 mboka ye li kepango, oopelesenda 64 oye li aakiintu. Kamwi ota ti kutya molwaashoka epango ndika oli na omauwanawa ogendji, aakiintu oyendji otaya ti po hwepo.