OTJOMUISE
Ndoovazu Ondjuwo yOzoveta yEho rOvandoitji kai ya kurire ombepo nai ndjiri ko tji hungiriro mondjuwo indjo, Ovaherero, Ovambanderu nOvakwena mavemunu vavezara ongaro ndjima ikjayenda komurungu youtongatima nomanyengu iyo horomende yehi rOvadoitji otjo mahangero wovita kunawo.
Indji ondjiri ongurameno yomihoko imbi aviyevari otja tji ya handjaurwa morutuu ndu ma ru tjiukwa otjo “Eraa rOmbiririro rOvaherero nOvakwena kOngaro yOvandoitji yOutongatima nOmbepo yOkombunda yOhuurire kuna Ohoromende ya Namibia novandu vayo” otja tji yareserwe kozombuze tjiyari 3 komweze imbwi po muti imbwi Ngauzepo mOtjinene.
Okuziririra kongaro ndjatja kovita vyohuurire yo kombunda yohuurire mbya mbyundurirwa kombada yovandu mbeninikiziwa owo otji vatanda okurwira oundu wawo otjovakeatera va Africa na kangamwa omwano moveta mbuvenawo na mbu maveyenene no ku sora nganduu koruseinina tji va munu onÿoneno kosaneno yo Tjisuta nandarire kutja mape kambura orure pupeÞapi.
Oku twara otjirwa tjo ukohoke ihi komurungu, mu vayrwe ovingi, mave kondjo kutja OtjiÞiro Otjindjandja tjirire otjiposa tjouye auhe mo ku tjitwara ko Rutu rOmekurisiro wo Africa kOmamuho Kehi, ouspi o SADC, Oruwano rwa Africa, ouspi AU nOmihoko Omikutasana, o UN nawina otutu tware twouye kutja ndinondi ehi rOvandoitji riri ehi reni mouye nda tjita omauhazendu wovita nawina ouhazendu kuna ovandu. “Matu hitisia otjiposa moveta kuna ohoromende yeho rOvandoitji kutja oro rizirire kozondjo zaro zo ma kuruhungi ngumayezu mo vi tjitwa mbya karako pokati ko 1904 no 1908,” orutuu indwi ndwa reserwe iyOmbara Otjitambi yOvaherero kozombuzu, marutja. Tjingetjo orukosi otjmbandwangoma maruutwa ro vi tjitwa vyo kutja apehe pupena ozonÿero zehi rOvandoitji kutja omehi rOvandoitji orini poo apehe ozonÿero inÿa puzeri zeihamwe nganduu tjizehina okuzara omiihamo nozombandjarero.
Otja kEraa indi imbi omikambo vyo Meriyeuriro wOtjiwana owo oveni otjivandu ova ninikiziwa mbaundurirwa ko okuritjurura no ku raisa ousemba nonÿengu yawo otjovandu. Kapesere kutja otjina ihi tjavaza ondondo indji posya otjipaturure ko ma zengururiro wohange tjiri mo make wo mauhonapare wOvandoitji. Posya ngunda owo very kehi yoruroto rokutja eyuva rimwe otji¿a ihi matji zengi nu kanaa tjitjitwa. Tji ma tjitjitwa okoo kutja ombura aihe otja tji mai kapita no ku hina oma zengururiro wina otji¿a ihi otji ma tji zunÿaparere ko kuwo.
Munao otji mape ningirwa kovanane avehe va Africa mbeha ku kutirire po¿a po ru veze rumwe, oku sekama no ku rira orupa ro ku kuramena omauemba wovandu va Africa mbwa hungamwa iyo tjimariva tjo va huure tjiva. “Matu ningire otjihupe tjo marumbi nova tena kwetu va Namibia oku ri kwamba kweÞe otjo ruvara ko tjiposa tjetu mena rokutja ondeneno yetu mairire oyawo wina,” Eraa maritja. Tjingetjo rakuu ku kangamwa omuhungire wOtjihero nOtjikwena oku riyandjera no ku ripunguha nozo peresende esere korupa orupe ro tjirwa indwi no ku yaruka konganda kovirongo novihuro nourongo oku rongerera otjirwa.