Oikandjohoololo 11 tai ka pewa eendya  …Guinas nOniipa ova topolelwa nale  

Oikandjohoololo 11 tai ka pewa eendya  …Guinas nOniipa ova topolelwa nale  

Auleria Wakudumo 

Omupopiliko welelo loshitukulwa shaShikoto Petrus Nehale okwa holola ta ti oikandjohoololo 11 moshitukulwa otai ka pewa oshikukuta sholwishi. Nehale okwa ti ova hovela nale okutukula oikandjohoololo imwe moshitukulwa. 

Olwishi eli ota li ka topolelwa omaumbo aeshe oo ihaa tema nokwa shangifwa oshikukuta moshitukulwa shaShikoto. 

Eshi osha landula eyambidido lolwishi olo la yadjwa kepangelo laSouth Korea noya fika moNamibia oshivike sha dja ko. 

Epangelo laSouth Korea ola yandja eeshako dolwishi di fike peetona 4, 896 dongushu ta i tengenekelwa peemiliona N$61 kepangelo la Namibia opo li yambidide kekandule po loshikukuta moshilongo. 

Omushangwa okudja kepangelo laSouth Korea owa ulika kutya oikulya oyo ota i ka topolelwa ovakwashiwana ve dule po 3 000, tashi ka ningwa okudja muApilili fiyo omuDeseba neudo. 

Oikulya oya yandjwa oshivike sha dja ko komukaleli po waSouth Korea moNamibia, Naduar Ladidi noya tambulwa ko kOmuprima minista Elijah Ngurare. 

Nehale okwa holola yo kutya oshitukulwa shavo otashi ka pewa eeshako dolwishi di fike po 9 203 okudja kombelewa yomuprima. 

Eeshako dolwishi 4 320 deekilograma 40 oda fika nale mOshikoto nova tameka nale okutukulila oikandjohoololo ivali, oshitukulwa shaGuinas noshitukulwa shaNiipa. 

Ombelewa yoshitukulwa otai landula omulandu wa tulwa po kookansela okulandula omadina omaumbo oo eli shangifa oshikukuta nokuli nomhumbwe ina onghambe ngaashi a tofwa mo kookansela vavo. 

Nehale okwa indila ovakalimo vomoshitukulwa unene oko taku twalwa oshikukuta opo va kwashilipaleke kutya oupate vavo oveli monghalo iwa tai dulu okupitwa koihauto. 

Omupopiliko wombelewa yomuprima Maxmus Halwoodi odula yad ja ko okwa holola kutya omaumbo 28 485 mOshikoto okwe lishangifa oshikukuta. 

Moshipopiwa shaye, Ngurare okwa holola kutya nande oshilongo osha li sha mona omata odula a henenena neudo, ovakwashiwana ve dule peemilion 1,4 onghene ngaho ihava tema fiyo okeluwa eli. 

Omupilima okwa ti epangelo oli li nale la hovela okutopolela aakwashiwana ovo veli va dengwa va luluma koshikukuta omudo wadja ko nakave na oipalufa ya wana. 

Ngurare mo lupandu laye okwa holola yo kutya South Korea okwa kala natango noku kwafela Namibia omindo da pita okuhandjaneka omeva unene tuu moku longolola eemboola domeva nokutula mo oilongifo yopashinanena moitukulwa ngaashi Kunene nOmusati. 

“Oshilongo eshi oshili yo sha teelelika opo shi ka twikile noneudo okuwapaleka eemboola moitukulwa yokouninginino ngaashi Oshikoto, Ohangwena oshoyo oitukulwa aishe yaKavango. 

“Oha tu pandula epangelo laSouth Korea eshi letu yambidida noikulya ei. 

Oikulya ota i ka kwafela ovakwashiwana vetu ava ve li natango ta va dengwa kunakaidi kahalwenya” Omuprima ta holola ngaho. 

Okwa weda po yo kutya momutengenekwa mwaalu woneudo, epangelo ola yandja oshimaliwa koshikondo tashi ungaunga noiponga yopaushitwe osho sha nhuninwa okulwifa ondjala, omafundja noiponga yopaushitwe ikwao. 

-awakudumo@nepc.com.na