Omafamba metanga a pewa N$950 000

Omafamba metanga a pewa N$950 000

Auleria Wakudumo

Omapendafule metanga laNamibia hano Brave Gladiators okwa pewa oshimaliwa sholupandu eshi a vena po ekopi loCosafa 2025, shi fike poN$950 000. 

Oshimaliwa osha yandjwa onga olupandu komahangano opaumwene oshoyo epangelo. 

Ehangano lokuninga omakwatafano opaengodi MTC, ola yandja oshimaliwa shi fike N$300 000 okupandula oukadona vaNamibia eshi veshi pondola okudenga mo South Africa medingonoko laxuuninwa mbali nokuya keumbo ndele tava angata po ekopi loCosafa 2025. 

Omanga ouministeli wehongo, oungoba, omaudano novanyasha wa pandula eendona noshimaliwa shi fike poN$500 000. 

Eshi otashi ka topolelwa ovadani aveshe ovo veli 23. Sha hala okutya keshe omudani ota mono oN$21 739 okudja koshimaliwa eshi sha dja kouministeli inamu kwatelwa shaMTC. 

Ouministeli wehongo owa yandjwa yo N$150 000 okutukulila ovakulunhu, ovadeuli novanambelewa voBrave Gladiators. 

Okudja eshi etanga la tameka, Namibia okwa denga mo oilonga oilongo oyo ya kindja metanga. 

Omafamba okwa denga mo Mozambique mbali monola oshoyo Zambia imwe monola oshoyo South Africa mbali nomola. 

Omupresidente Netumbo Nandi- Ndaitwah okwa holola olupandu laye kongudu yetanga loomeme lyaNamibia, Brave Gladiators eshi ya findana po ekopi loCosafa 2025. 

Eshi oshi li oshikando shotete ongudu yoomeme tai vena ekopi loCosafa. 

Nandi- Ndaitwah okwa ti efindano lavo otali holola eyambulepo loudano moshilongo. 

Omupresidente okwa pandula ovadani, novayambididi aveshe eshi veli humbata nawa momukokomoko woudano ou. 

Omupresidente okwa ifana ovadani Etivali keumbo lepangelo oko a holola olupandu kuvo. 

“Efindano eli otali tu omukumo ovaholi voudano vahapu moshilongo opo ve litule mo momaifano avo. Eshi otashi holola yo ondjila ile oyo ovadani va enda nokuhasholola fiyo okefindano,” Omupresidente ta holola ngaho. 

Pefimbo ta pandula ovadani, Nandi- Ndaitwah okwa holola yo kutya okwa li a fuuka eshi ovadani va denga Zambia moudano oo tuu oo. 

Okwa ti eshi otashi holola kutya etanga ota li ende tali uka pombada moshilongo notali eta vahapu va kale tava kufa ombinga nokuninga omafiyafanepo moudano. 

Presidente okwa denga omufindo mexumokomesho lovanyasha, oku va ndungika noku va pa owino nokuyambula po oupale moNamibia. 

“Elitulemo la tya ngaho ota li kwafa yo opo oitalendi yavo i ye pombada nokukwashilipaleka kutya Namibia ota twikile okufindana muAfrica osho yo mounyuniaushekoonono,” Omupresidente ta holola ngaho. 

Omanga ovadani va li natango moSouth Africa, omupresidente okwa dengela ongodi omukwateli komesho yongudu yetanga
Lovisa Mulunga opo a holole olupandu paumwene eshi Namibia a vena. 

-awakudumo@nepc.com.na