New Era Newspaper

New Era Epaper
Icon Collap
...
Home / Oshitunda nonghedi, Oshilongo nomukalo washo.

Oshitunda nonghedi, Oshilongo nomukalo washo.

2019-05-10  Staff Reporter

Oshitunda nonghedi, Oshilongo nomukalo washo.

Konyala keshe omuhoko ou na omufyuululwakalo. Omufyuululwakalo eenghedi, omalihumbato, eemhango, outeku, osho yoo eenghalafano odo da kala hadi longifwa kootatekulu noomeekulu vetu vonale. Okutauluka eenghulunghedi domifyuululwakalo osha nika oshiponga. Nonande epipi lonena inali hala oku itavela kutya oipwe nokuxuna oko ya kala, navali oko i li, nosha kala hashi hokolowa kutya ‘ehandu lovakwamhungu vetu’.

Oshi etifi onghenda monena, ovanyasha inava hala okudiinina omifyuululwakalo neenghulunghedi davo dooinakulu. Vahapu ohava fi ohoni okupopya omalaka avo omadalelwa mo osho yoo okulihumbata pamikalo odo womifyuululwakalo davo. Ashike eshi oshilimbililika osheshi nee apa kutya, ove na unene unene etumba nomukumo okulamba omifyuululwakalo dovatauki, (Ovaeurope). Ovadali vahapu vomeedoolopa ovo have shi kwatele komesho tava ti; ‘okaana kange ino popya nako Oshiwambo. Ile ta ti, ame okaana kange kake shi okupopya Oshiwambo. Ame okaana kange itaka longwa Oshiwambo ’. Eshi oshififa ohoni yakula. Vahapu ottava ti eputuko, vamwe ottava ti oshinanena. Ashike eli engwangwano nepukifo lakula.

Fiyo opapa inandi mona naana enyamukulo lofaafaa kutya omolwashike Ovaafrica inava hala okufimaneka omifyuululwakalo davo. 

Ovakulu vonale oinima ihapu ova kala ve i wete. Ovaxunganeki vetu vopamifyuululwakalo ova kala nale ve shi kutya, epipi otali ende tali dipaa po omufyuululwakalo davo. Oshiopaenenawa shiwa; MeeNanghili Nashima ou ha kala haimbi oipo moikukula, okwa li a xunganeka mo1990 kutya okwa mona omufyuululwakalo wOvawambo tau hulu po. Okwa imba ta ti;
‘Ayoyee a Ame Nanghili itandi ti oko nda li. Ayoyee a, Ouxwanga wa twale nge koilongo. 
Ayoyee a, Nda mona omunyekadi ta lyata po omafiya. Ayoyee a, omunyeumbo ta dikukulula po olupale.
Ayoyee a, Omuingilisha yee ta ti Good morning. Ayoyee a, Mboli vati okuyandja ashike oisho kOmuwambo. 
Ayoyee a, Nda aluka nda mona ouhamba wa handuka. Ayoyee a, m’kwanambwa kOnanghulo ta ti om’ndilo wa dima po. 
Ayoyee a, Ta ti eenghulunghedi da tuwa koshini. Ayoyee a, ta ti oulai waya fiyo omelimba.’
Ayoyee a…’

Fyee ava hatu fatulula oipo, meekulu Nashima ota imbi nghene epipi tali ende tali pukifwa okuhalakanifa po omufyuululwakalo walo.

Monale ovadali ova li hava xungile nounona vavo pomalupale. Hashuufanwa taku ti, etaambafano lomundilo woshilongo. Ounona okwa li hava longwa omahepu, eemhango, eenghulunghedi osho yoo okufimaneka omautekuduliko avo. Monena, aishe ei oya kana ko. Monale okwa li ku na kutya, ‘shongadi ihashi ningwa’. Omaupyakadi ahapu a taalela oshiwana noshilongo shetu kaeshi epwanga, ovakwamhungu va handuka. Omipya da taalela oohandimwe kadi li dongaho, omalombwelo ovakulunhu vatauluka. Omashongo a taalela epipi letu lanakanena kali shi longaho, omaudaneko inatu wanifa po. 

Omufindo ou li apa kutya, ohatu ka kala omuhoko uhe na fina nandungu ngeenge itatu longeni oshiwana shetu efimano lomufyuululwakalo. Ohatu kaleni osheendo shihe na apa sha finda ngeenge eenghulunghedi detu otwe di kanifa. Ohatu kaleni oshihauto shihe na omalola ngeenge otwa kanifa omidi doomeekulu nootatekulu vetweni. 
Onghene ohandi indile opo ovaleli vetu, ovadali, ovashiivikinawa opo hakaneni po omhito keshe i li po tu shiive tu komangele omifyuululwakalo detu. Molwaashi keedula dokomesho, okukalamwenyo kwetu otaku ka kala kwa yaamena komifyuululwakalo dovatondi vetu. Navali ohatu kanifa ongushu yeitavelo letu. Ongaashi naana oundjolowele, otodulu oku u hafila oshisho, ohopapala ashike eshi u li komiti. 

Outekuduliko nelongo lomifyuululwakalo nau tameke momaumbo. Onghene osha fimana opo ounona va longwe okukala ve na etumba meenghulunghedi davo dooinakulu nooxekulu. Itanditi inatu lihongeni omifyuululwakao dovatauki, ofuka ngeenge otaipi naipye ngoo, ashike namu fyaale omwiidi wokuholama ovakongo. 

¦ Ndatulumukwa Haikali omulanduli nomupekaapeki weengulunghedi nomifyuululwakalo dOshiwambo. Oye omutotipo wehangano Namibia Economic Development Alignment, nomunyoliwembo ‘Omona Wamukweni Eyoka’ nalikwao ledina ‘Rethinking SMEs development Policy’.


2019-05-10  Staff Reporter

Tags: Khomas
Share on social media