Auleria Wakudumo
Omupopiliko wouministeli womidingonoko, eefuka novapashioni Romeo Muyunda okwa indila oshiwana shi xulife po ekwatepo loifitukuti ya amenwa.
Edi Muyunda okwe di popya mefiku tava dimbulukwa eengaka mounyuni (efiku lokudimbulukwa eengaka mounyuni) mOlomakaya mo15 Febuluali 2025.
Muyunda okwa ti okudja 2018 fiyo oneudo, eengaka 570 oda lopotwa da dipawa kovakwashiwana shihe li paveta.
Ouministeli owa holola kutya epangelo ole ya po nomhangela yokuamena oinamwenyo moshilongo hai ifanwa National Species Management Plan melongelokumwe noNamibia Pangolin Working Group, notau ka pitifwa neudo okukaleka po eengaka moNamibia.
Muyunda okwa weda po ta ti ouministeli otau dimbulukifa oshiwana kutya okukwata oifitukuti ya amenwa ngaashi eengaka okuteya oveta yoshilongo nongeenge owa hangika nayo oto pewa ehandukilo lopombada.
“Fiyo onena, ehandukilo lakula moshibofa sheengaka eedula omuwoi modolongo nokulifutila mo kwopombada oku li po N$800 000 ngeenge wa kwata nongaka ile imwe yokoilyo yolutu layo,” Muyunda ta ti.
Ovakwashiwana ova indilwa va lopote okudipaa oifitukuti konomola yongodi 55555 nokulongela kumwe nepangelo okuamena eengaka.
Muyunda okwa holola yo ta ti otava dimbuluka yo Omukokolipresidente Sam Nujoma mefiku leengaka mounyuni molwekufombinga laye mokuamena oifitukuti moshilongo.
“Ongomupresidente wotete, Nujoma okwa kwashilipaleka kutya eeveta oda tulwa ponhele opo oifitukuti i kale ya amenwa osho nokuli sha ninga Namibia shimwe shomoilongo yotete okuamena oifitukuti. Elitulemo laye mokuamena oushitwe woshilongo opo onakudiwa yetu i kale ya amenwa, otau kala ko fiyo omapipi tae ya,” Muyunda ta ti.
Epangelo onghene tali twikile nokuholoka po nomikalo da yooloka okutula oukuni kumwe novakwashiwana, netanga leameno okukwashilipaleka kutya oifitukuti oya amenwa.
-wakudumoauleria@gmail.com